Večina ljudi je v življenju že izkusila težave z želodcem. Največkrat nas pestijo občasni napadi prebavnih motenj, ki hitro minejo. Vzrok zanje je pogosto preobilen obrok, po katerem se počutimo napihnjeni, neprijeten občutek v zgornjem delu trebuha pa je lahko tudi posledica zaužitja določene hrane, ki našemu želodcu ni po volji. Dolgotrajnejše prebavne motnje so običajno povezane z želodčno kislino. V nadaljevanju nas bodo zanimale najpogostejše želodčne težave, vzroki zanje, njihovi simptomi, pa tudi, kako jih lahko preprečimo oz. zdravimo.
Avtorica: Helen Žagar
Želodec je mišična vreča v obliki črke J, ki predstavlja najširši del prebavnega trakta. Ima tri funkcije: funkcionira kot rezervoar za hrano, ki hrano zadrži tudi dve uri in dlje; žleze v želodčni sluznici proizvajajo močno kislino in encime, ki sodelujejo pri razgradnji hrane v enostavnejše kemijske spojine; medtem ko je hrana v želodcu, želodčna kislina uniči večino mikroorganizmov in bakterij, ki se nahajajo v njej.
V normalnih razmerah želodčno steno pred delovanjem močne želodčne kisline ščiti plast zaščitne sluzi, imenovane želodčna sluznica. Kadar se občutljivo ravnovesje med obrambnimi in agresivnimi dejavniki želodčne sluznice poruši (npr. sluzi je premalo ali pa je ta poškodovana), pride do želodčnih težav, kot so: občutek napihnjenosti, kislo spahovanje, slabost in bruhanje, driska, neprijeten zadah, bolečina ali pekoč občutek za prsnico, želodčni krči, vnetje želodčne sluznice, razjede na sluznici.
Gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB) ali zgaga
Težave z zgago se kažejo kot: pekoč občutek v prsnem košu za prsnico, ki se pojavi po jedi in traja od nekaj minut do več ur; prsna bolečina, zlasti med pripogibanjem ali kadar ležete; pekoč občutek v žrelu in spahovanje. Do zgage pride zaradi vdora želodčne kisline v požiralnik, kjer kislina začne dražiti sluznico požiralnika. Razlog za vdor želodčne kisline v požiralnik je nepravilno delovanje spodnje požiralnikove zapiralke, ki navadno kislino zadržuje v želodcu.
Kadar zapiralka deluje normalno, se odpre, da lahko hrana preide v želodec oz. ob bruhanju. Če pa se odpira prevečkrat oz. predaleč, začne želodčna kislina zatekati v požiralnik in povzročati bolečino. Delovanje zapiralke lahko oslabijo različna stanja, npr. hiatusna kila, povečan pritisk v trebuhu zaradi dvigovanja težkih bremen ali prekomerne teže, zgago pa lahko povzroči tudi preveč hrane v želodcu oz. določene vrste hrane, ki sproščajo zapiralko (npr. citrusi, paradižnik, česen, čebula, čokolada, mastna in ocvrta hrana, meta, kava, alkohol).
Zgago lahko preprečite tako, da vzdržujete normalno telesno težo, se izogibate hrani, ki sprošča zapiralko, opustite kajenje ter zmanjšate stres. Pomagalo bo tudi, če po jedi ostanete v pokončnem položaju vsaj tri do štiri ure ter nosite ohlapna oblačila in razrahljate pas, saj tako zmanjšate pritisk v trebuhu.
Želodčna razjeda ali ulkus
Izraz želodčna razjeda je drugo ime za luknjo ali razpoko v sluznici želodca. Na želodčno razjedo opozarjajo: pekoča bolečina v zgornjem delu trebuha, zlasti med obroki, pa tudi zgodaj zjutraj ali po pitju pomarančnega soka, kave ali alkohola; smolasto, črno ali krvavo blato; občutek sitosti že po majhni količini hrane; napenjanje; bruhanje; hujšanje. Vse do sredine osemdesetih let prejšnjega stoletja je veljalo, da so želodčne razjede posledica stresnega načina življenja, dedne nagnjenosti k čezmernemu izločanju želodčne kisline ter slabih navad (preveč mastne hrane, alkohola, kofeina in kajenja).
Čeprav to vse drži, je kasneje znanost odkrila, da se temeljni razlog za nastanek želodčnih razjed pravzaprav kar v 73 % skriva v okužbi z bakterijo Helicobacter pylori. Okužbo zdravimo z antibiotiki, ker pa jo je težko preprečiti, je večina preventivnih ukrepov usmerjena v preprečevanje poslabšanja ulkusne bolezni. Tako opustitev kajenja ter pitja alkohola zmanjšuje tveganje za nastanek novih razjed, prav tako lajša bolečine zaradi obstoječih.
Pri nekaterih ljudeh bolezen poslabša tudi določena vrsta hrane (npr. močno začinjena hrana, kava, čaj, čokolada, čili, črni poper, gorčična semena, muškatni orešek). Priporoča se uživanje hrane, bogate z vlakninami.
Vnetje želodčne sluznice ali gastritis
Med najpogostejše simptome, ki kažejo na akutni gastritis, sodijo: nelagodje ali bolečina v zgornjem delu trebuha, slabost in bruhanje ter driska. Ti simptomi pri akutnem gastritisu trajajo dan ali dva. Za razliko od akutnega gastritisa posamezniki s kroničnim gastritisom pogosto nimajo bolečin, težita pa jih slabost ter izguba teka. Tako kot pri želodčni razjedi je tudi pri gastritisu najpogostejši povzročitelj okužba z bakterijo Helicobacter pylori.
Med druge vzroke gastritisa uvrščamo še: pretirano uživanje alkohola, kajenje, dolgotrajno jemanje nesteroidnih protivnetnih zdravil ali acetilsalicilne kisline, stres, druge bolezni (npr. Crohnova bolezen, avtoimunske bolezni, kronični refluks žolča, perniciozna anemija). Gastritis zdravimo z zdravili, ki nevtralizirajo želodčno kislino (antacidi), ali z zdravili, ki zavirajo njeno izločanje (zaviralci receptorjev H2, inhibitorji protonske črpalke). Če gre za gastritis, ki je posledica okužbe z bakterijo Helicobacter pylori, se ta zdravi z antibiotiki.
Za ublažitev simptomov je priporočljivo opustiti kajenje ter uživanje alkohola, kofeina ter penečih pijač, smiselno je uživati več necitronskega sadja, kuhane zelenjave ter lahke hrane, izogibajte se mastni in kisli hrani ter manj prečiščenim ogljikovim hidratom (npr. bel kruh, bel riž).
Neulkusna dispepsija
Z izrazom neulkusna dispepsija označujemo pojav prebavnih motenj, do katerih pride brez dokazov o obstoju razjed ali zgage. Bolniki imajo simptome, ki so sicer značilni za ulkusne razjede ali refluks, a teh bolezni v resnici nimajo. Dandanes izraz uporabljajo za določene simptome, ki so pridruženi obstoječim nepravilnostim krčenja želodčnih mišic in želodčnega praznjenja. Neulkusna dispepsija za zdaj ostaja še precejšnja neznanka.
Možno je, da se simptomi pojavijo, ker so želodci posameznikov z opisanimi zdravstvenimi težavami občutljivejši, zaradi česar se pri njih hitreje pojavi občutek neugodja. Lahko se razlog za simptome skriva tudi v napetih mišicah želodca, do katerih pride v stresnem času. Navadno neulkusna dispepsija ni nevarno stanje in zanjo tudi ne obstaja »čudežno« zdravilo, če že, jo zdravijo z zdravili, ki vplivajo na praznjenje želodca.
Je pa priporočljivo opustiti določene slabe navade, ki simptome poslabšujejo (npr. kajenje), poskrbeti za uravnoteženo prehrano ter po potrebi zmanjšati telesno težo. Smiselno se je izogibati mastni, cvrti ali močno začinjeni hrani, čebuli, paradižniku, kofeinu, povečati pa velja vnos vlaknin.
Gastroenteritis
Gastroenteritis navadno povzroči ali okužba ali pa draženje želodca in črevesja. Ločimo virusni in bakterijski gastroenteritis, značilni simptomi pa so bruhanje, diareja, slabost, napenjanje ter trebušni krči. Virusnega, ki ga imenujemo tudi trebušna gripa, povzročajo številni virusi (rotavirus, virus norwalk). Rotavirus je navadno razširjen predvsem v vrtcih oz. tam, kjer se zadržuje večje število ljudi, virus norwalk pa najdemo v surovih školjkah, solati, pa tudi v bazenih, jezerih.
Bakterijski gastroenteritis se navadno pojavi po okužbi z bakterijo Escherichia coli, stafilokokom ali salmonelo okužene hrane ali vode. Virusni gastroenteritis navadno traja teden dni, simptomi so vročina, oslabelost ter bolečine v mišicah. Bakterijski gastroenteritis traja običajno 24 ur, dokler telo z bruhanjem in diarejo ne izloči povzročitelja okužbe. Bolezen navadno izzveni brez posebnega zdravljenja, poskrbeti pa moramo, da umirimo prebavo in telesu zagotovimo dovolj tekočine.
Zato dokler akutni simptomi trajajo, ne jejte, ob bruhanju pa poskrbite za zadosten vnos bistrih tekočin. Po umiritvi simptomov postopoma začnite uživati lahko hrano (npr. banane, riž). Smiselno se je izogniti vnosu kofeina, alkohola ter mlečnih izdelkov.
Kdaj je treba zaradi želodčnih težav k zdravniku?
- Ste nenamerno shujšali.
- Ste izgubili tek.
- Imate težave pri požiranju.
- Bruhate kri ali vsebino, podobno kavni usedlini.
- Blato je črno kot katran (vsebuje spremenjeno kri).
- Ste starejši od 40 let in so se prebavne motnje pojavile prvič.
- Težave ne izzvenijo s preprostimi ukrepi.
- Imate težave zaradi jemanja nesteroidnih protivnetnih zdravil.
ABC
A Volumen želodca pri odraslih znaša od dva do štiri litre.
B Možnost za pojav želodčnih težav s starostjo narašča.
C Zgaga je vsakodneven pojav pri 10 % ljudi, občasno nadleguje še 30 % ljudi.
