Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

V prazničnem času se naše mize pogosto šibijo pod dobrotami, in medtem ko so oči potešene, želodcu pade srce v hlače – ojoj, spet bo preveč! Do kakšnih težav lahko pride, kako si pomagamo sami pogasiti požar v želodcu in predvsem – kako se težavam lahko izognemo, nam je podrobno orisal Darko Siuka, dr. med., spec. gastroenterolog z UKC Ljubljana.

V prazničnih decembrskih dneh se ljudje pogosto prenajedamo; do kakšnih težav nas lahko to pripelje in kako to?

V decembrskih dneh je predajanje gurmanskim užitkom neizogibno, lahko pa kmalu preide v prenajedanje. Pomembno je slediti načelu ‘manj je več’ in načelu zmernosti. Obilni in zlasti mastni obroki podaljšajo čas zadrževanja hrane v želodcu, s tem pa tudi možnost poslabšanja refluksne simptomatike z zgago, bolečino v vratu, bolečino v žlički, spahovanjem ali celo bruhanjem. Zlasti se težave poslabšajo pri ljudeh, ki imajo tveganje za gastroezofagealno refluksno bolezen, vključno s hiatusno kilo. Mnogo sestavin prazničnih jedi, vključno s čokolado, mastnimi jedmi, agrumi, začinjeno hrano in kavo, vpliva na relaksacijo spodnjega požiralnikovega sfinktra, kot tudi alkohol in kajenje. Večina jih tudi spodbudi sekrecijo želodčne kisline in s tem še dodatno poslabša simptomatiko zatekanja vsebine iz želodca v požiralnik.

Kaj pa za želodec pravzaprav pomeni ‘prenajedanje’ v smislu količine?

O količini je težko govoriti, ker se potrebe po energiji med posamezniki zelo razlikujejo. Med prazniki se hitro zgodi, da med pojedino zaužijemo trikratnik povprečnega kosila, kar lahko znaša 3500 kcal in presega dnevni priporočeni vnos energije (za moškega 2500 kcal, za žensko pa 2000 kcal). Glede na študije je tveganje za prenajedanje višje zlasti pri ljudeh v stresu, pri tistih z depresijo, z motnjami spanja in pri ljudeh, ki so manj telesno dejavni. Med prazničnimi pojedinami je najpomembneje, da poslušamo svoje telo in razum, ne pa samo ‘lačnih oči’. Pomembno je razumeti, da sitost nastopi z zamikom, ko je želodec že prekomerno napolnjen, zato se je treba s hranjenjem ustaviti že pred občutkom sitosti. V tem primeru pogosto sledi slabost in druge zgoraj naštete težave.

Kakšno vlogo ima pri tem način prehranjevanja – denimo goltanje hrane, uživanje hrane enkrat, dvakrat dnevno, količina zaužite vode in mešanje različnih vrst hrane?

Način hranjenja ima velik pomen, hrano je treba dobro prežvečiti in premešati s slino, saj ta vsebuje prebavne encime, zlasti amilazo, ki prične prebavo ogljikovih hidratov (primer: če imamo kruh dlje časa v ustih, postane sladek, saj se škrob razgradi na enostavne sladkorje). Dobro prežvečena hrana je lažje prebavljiva in hitreje potuje skozi želodec. Da je treba hrano prežvečiti 32-krat, je bolj urbani mit, saj je različna hrana različne trdote, je pa pomembno, da ne požiramo neprežvečenih kosov. Zaželeno bi bilo žvečenje grižljaja 20-krat.

Če skupaj s hrano uživamo manjše količine nesladkanih, nealkoholnih pijač (najbolje vodo), je njen prehod skozi želodec hitrejši. S tekočino med hranjenjem ne pretiravajmo, saj tvegamo razredčitev prebavnih encimov in s tem slabše prebavljeno hrano.

Priporočeno je uživanje manjših obrokov večkrat dnevno (do šest v manjšem obsegu), kar pa je v današnjem hektičnem svetu skoraj nemogoče. Med hranjenjem govorimo manj kot sicer, saj tvegamo požiranje zraka, s tem pa več napenjanja in vetrov in preferiramo ‘slow food’. Kava po obroku lahko pospeši prehod hrane skozi prebavila, s tem pa tudi slabše prebavljeno hrano in drisko.

Naš želodec je zrcalo našega duševnega stanja, pravijo, na kakšen način nanj vpliva stres?

Da to ni samo filozofsko vprašanje, v medicini še predobro vemo. Stres zelo vpliva na naša prebavila, tudi na želodec. Ob stresu se vzdraži simpatično vegetativno živčevje, ki posameznika pripravi na ‘boj ali beg’. Nasprotje je učinek parasimpatika, ki prevladuje v obdobju počivanja in skrbi za dobro prebavo. Naj ponazorim s primerom: cel dan smo v stresu v službi in ko pridemo zvečer domov, prevlada učinek parasimpatičnega živčevja, nastopi velika lakota. Tak način življenja lahko privede do kopičenja hranil v telesu in posledične debelosti.

Stres z vplivom simpatičnega živčevja lahko povzroča množico funkcionalnih motenj, vključno s funkcionalno dispepsijo, ko na gastroskopiji organskih sprememb ni, bolnik pa ima kljub temu težave. Funkcionalna dispepsija je druga najpogostejša motnja prebavil takoj za sindromom razdražljivega črevesa. Ljudje v stresu imajo pogosto občutek slabosti, lahko se jim spahuje ali celo bruhajo. Težave pogosto izzvenijo ali se omilijo, ko se sprostimo. Pogosta posledica stresa je tudi lahko funkcionalna zgaga, zaradi relaksacije spodnjega požiralnikovega sfinktra, lahko pa tudi ulkusna bolezen zaradi povečane sekrecije želodčne kisline, večinoma v kombinaciji z drugimi dejavniki tveganja, zlasti analgetiki iz skupine nesteroidnih antirevmatikov in z okužbo s Helicobacter pylori.

Kdaj je zaradi želodčnih težav, povezanih s prenajedanjem, potreben pregled pri zdravniku?

(Po)praznične prebavne težave običajno izzvenijo v nekaj dneh in večinoma pregled pri zdravniku ni potreben. Pozorni pa moramo biti na alarmantne znake, ki zahtevajo gastroskopijo čim prej (pod hitro ali celo urgentno). Ti so: hujšanje, slabokrvnost, boleče požiranje, oteženo požiranje in zatikanje hrane v požiralniku, vztrajno bruhanje, bruhanje krvi in bruhanje črnikave vsebine (podobne kavni usedlini). Slednji dve stanji zahtevata takojšen pregled pri zdravniku, zlasti če je pridruženo še odvajanje črnega, smolastega blata ali sveže krvi.

Če so težave milejše, v smislu refluksne simptomatike in bolečin v žlički, uvedemo zdravilo, ki zavre nastajanje kisline (zaviralec protonske črpalke) za 14 dni, če se težave ne izboljšajo, opravimo gastroskopijo.

Kako lahko sami ublažimo težave?

Da se izognemo prebavnim težavam tako med prazniki kot čez leto, se držimo ustreznega higiensko-dietetskega režima, predvsem pa zmernosti, ki je ena velikih človeških vrlin.

V naravi se skriva velika zakladnica zdravilnih učinkovin, o katerih so nas učile že naše babice. Iz domače lekarne lahko slabost, bruhanje in celo drisko omilimo z ingverjevim čajem. Pri simptomatiki zgage se izogibamo živilom, ki jo poslabšajo, pred spanjem vsaj tri ure ne jemo, imamo višje vzglavje. Od domačih pripomočkov lahko težave s kislino omilimo s sodo bikarbono, mleko pa lahko zgago celo poslabša, zato ga za lajšanje zgage odsvetujemo. Meta lahko pomaga pri preprečevanju bruhanja, driske in trebušnih krčev; kumina in bazilika pri prekomerni napihnjenosti, suhe slive in fige pa pri zaprtju. V primeru driske pomagajo banane, na vodi kuhan riž, prepečenec in naribana jabolka. Za boljšo prebavo se izogibamo alkoholu in cigaretam ter ocvrti, mastni, slani in močno začinjeni hrani.

Želim vam vesele, zmerne in predvsem zdrave praznične dni.

 

ABC PRAZNIČNE MIZE

Obrok pričnite z juho ali nezačinjeno solato, tako boste pojedli manj.

Pomembno je misliti na hidracijo tudi med posameznimi hodi, najbolje z vodo, vendar ne preveč.

Na zabavo ne pojdite lačni in nenaspani.

Ob pitju alkoholnih pijač v vmesnem času uživajte vodo, dehidracija je glavni vzrok simptomatike ‘mačka’.

Oblačila naj ne bodo pretesna, prav tako pa ne preohlapna, ker boste v tem primeru pojedli več.

Pravilo zmernosti naj bo glavno vodilo, dobrote si razporedite v razmiku nekaj dni, bolje kot pa pojesti vse naenkrat in tvegati hude prebavne težave.

 

December 2018

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja