Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Nadrejena mi postavlja nemogoče zahteve in daje kratke roke. Sodelavec me obrekuje kolegom. Vam je znano? Ko si vzamemo čas za prijateljski pogovor ob kavi, si gotovo izpovedujemo takšne in podobne reči. Pogovor pogosto steče, ko spregovorimo o stresih, ki nas doletijo vsakodnevno. Pomislimo, ah, ko bi bili lahko zopet otroci, tako brezskrbni in neobremenjeni so. Pa je temu res tako? Tudi otroke lahko stres vrže iz tira. Mirjam Erce Vratuša, profesorica psihologije, ter profesor fizike in svetovalec Peter Zidar sta vsakodnevno v stiku s šolskimi otroki.

Piše: Andreja Hergula

 

Stres – svež veter ali ovira

Oba sogovornika se strinjata, da otroci doživljajo strese in da je njihov največji običajno povezan s šolo. Mirjam Erce Vratuša definira stres kot posameznikovo reakcijo na določene stresne situacije. Slednje se razvijejo tedaj, ko od posameznika v določenih trenutkih zahtevajo spremembo (v dojemanju, doživljanju, reakciji ipd.). Stres lahko prinese svež veter, torej je lahko nekaj pozitivnega – dokler imamo občutek, da ga obvladujemo. Ko pa doživimo občutje, da stresu nismo kos in se ne čutimo dovolj sposobne ter močne, da ga premagamo, stres postane negativen.

 

Za enega kriza, za drugega izziv

Vsekakor posameznika, ki doživlja stres, ne gre podcenjevati. Za nekoga je stres lahko že prvi stik z novimi vrstniki, spet drugemu to predstavlja zadovoljstvo ali izziv. Za enega je lahko nekaj stresno, za drugega ne. Bodimo občutljivi na to različnost dojemanja in čutenja.

 

Hočem biti »car«

V splošnem pa so otroci (govorimo o šolskih otrocih) za stres  najbolj dojemljivi pri učni uspešnosti in vključevanju v družbo vrstnikov. Otroci se sprašujejo, ali so »dovolj dobri«, da ne bodo razočarali staršev, učiteljev, vzgojiteljev … In ali so dovolj »carji«, da jih bodo vrstniki sprejeli v svojo družbo. Ko se otrok ne počuti varnega, sprejetega, uspešnega, začne dvomiti sam o sebi in lastnih sposobnostih. Bolj kot dvomi, bolj depresiven postaja,« opozarja Mirjam Erce Vratuša.

 

Otroci sužnji potrošnje

Zanimiva je ugotovitev Petra Zidarja, ki trdi, da je za današnje otroke stres tudi družbeni sistem potrošnje, saj jih vsaka očitna ali prikrita reklama na nek način zasužnji v smislu, da morajo biti »in«. Otrok čuti, da vrednote obstajajo, a realno življenje jih »povozi« na celi črti, saj si ne morejo privoščiti svojega odnosa do pojava potrošniške miselnosti, ki je družbeno narekovana.

 

Zelo nizka samopodoba lahko vodi v depresijo

Vsi ti pritiski lahko privedejo do negativne ali zelo nizke samopodobe, ki lahko vodi tudi v stanje depresije, pravi psihologinja Erce Vratuša. Kdaj moramo biti pozornosti, da je otroka nadvladal negativen stres? Pri majhnem otroku so simptomi bolj telesnega značaja: otrok lahko ponovno zmoči posteljo, izgubi tek, muči ga lahko nespečnost idr. Ko otrok odrašča, pa se njegova reakcija prenese s telesnega na psihično in socialno raven: postane bolj črnogled, se zapira vase, pojavi se lahko nasilno vedenje in upiranje avtoriteti, pravilom.

 

Sprejemam te, ker si dobil petico

Starši, pozor! Mirjam Erce Vratuša opozarja na pomembno stvar: če želimo otroku dobro (v kar ne dvomim), moramo starši ločiti med otrokom in njegovim znanjem, uspehom, vedenjem. Otroka sprejemajmo zato, ker je. Znanje, uspeh in vedenje so zelo spremenljive lastnosti, osebnost ne. Zato je zelo pomembno, da je brezpogojno sprejeta. »Ne bojmo se otroka pohvaliti – njega vedno, njegov uspeh, vedenje, sposobnosti pa takrat, ko vidimo pri tem napredek in ne šele takrat, ko dosežejo cilje, ki smo mu jih zastavili mi«, svetuje psihologinja.

 

Doktor znanosti? Ah, naključje …

Mirjam Erce Vratuša nadaljuje, da če bomo poskušali vzgajati tako, bo naš otrok zgradil boljšo samopodobo. Z njo bo osebnostno močnejši. Stresne situacije bo doživljal kot izziv, temu primerno se bodo tudi bolje reševale. Otroci z nižjo samopodobo pa se bodo stresnih situacij bali in pred njimi bežali, saj jih bo strah ponovne potrditve nesposobnosti. Tako bodo izgubljali nove priložnosti. Če bodo doživeli uspeh, ga bodo pripisali naključju, obratno pa bodo otroci z višjo samopodobo uspehe doživljali kot potrditev svojih sposobnosti.

 

Medvedja usluga

Treba je biti pozoren še na eno stvar. Če ste morda mislili, da je treba otroku reševati strese, ste se zmotili. Vem, da boste nekateri ugovarjali, jaz imam svojega otroka rad, želim mu pomagati, da ne bo trpel, saj vendar nisem iz kamna. Ste že slišali za izraz medvedja usluga? Otroku z reševanjem njegovih težav naredite več škode kot koristi. S tem jih naredite psihično šibke, nezmožne spoprijemanja z življenjem.

 

Ne prikrivajmo

Kaj storiti, ko se mora otrok soočiti s smrtjo? Po mnenju Petra Zidarja je treba otroke s smrtjo seznaniti. To storimo neprisiljeno. Ko otroku na primer umre hišni ljubljenček, mu je treba razložiti, da je vsako življenje na Zemlji minljivo, da pa se nadaljuje v drugi in popolnejši obliki. Enako se je treba vesti glede spolnosti. Neprisiljeno, vendar pa iz ključnega dogodka narediti učno uro.

 

Napake so dovoljene

Prikrivanje otroku težav in ga na vse kriplje braniti pred njimi za otroka ni koristno. Saj so v otroštvu dovoljene napake, otroci se takrat intenzivno učijo, zato se morajo sami naučiti soočati s stresnimi situacijami. Kar pa po besedah Mirjam Erce Vratuše ne pomeni, da je otrok prepuščen sam sebi. Starši naj mu pomagajo z opogumljanjem, s podporo, z objemom, s pogovorom, s tem, da mu stojijo ob strani in mu zaupajo. Naj bodo s svojo občutljivostjo otroku zgled.

 

Pomirjevala? Ni potrebno.

Starši moramo narediti svoj del. Vsekakor pa v primeru, da ima otrok težave z reševanjem stresa, ne moremo takoj pomisliti na »umirjanje« otrok s pomirjevali (razen v primeru akutne stopnje). Na ta način po besedah psihologinje Mirjam Erce Vratuše otroku spet damo vedeti, da je on nemočen in da sam ne more reševati situacije. Če opazimo, da otrok doživlja večje spremembe, da njegovo vedenje odstopa od »normalnega« in ko z njim ne najdemo pravega osebnega stika, je najbolje, da se posvetujemo s psihologom v šoli, zdravstvenem domu ali  centru za socialno delo.

 

Kaj? Nisi popoln/-a?

Stres pa naj bi se glede na raziskave prenašal tudi s samih staršev na otroke. Ti naj bi bili zaradi tega bolj podvrženi boleznim. Zato je po besedah Petra Zidarja pomembno, da starši svoje napake prepoznamo, jih priznamo tudi pred svojimi otroki in si med seboj pomagamo. Za otroka je največji stres, ko spozna, da nekdo, na katerega je bil močno navezan, ni popoln. To pa je za skoraj vsakega otroka slej ko prej nujno spoznanje. Otroci se moramo v svoje starše poglobiti, prepoznavati njihove napake pri sebi, nato pa se z načrtom in močno voljo bojevati. Bodimo resnicoljubni in veseli, zaupajmo, da lahko po vsakem padcu spet vstanemo in sprejmemo težave kot nekaj, kar nas na koncu okrepi.

 

Ste vedeli, da …

… naj bi kar 10 % osnovnošolskih otrok trpelo za depresijo? Po mnenju Petra Zidarja je otrokom treba k zdravi samopodobi pomagati s tem, da jim ponudimo zdrav način življenja in zdrave ter odkrite odnose. Z njimi je treba na poti odraščanja tudi kdaj potrpeti. 

… naj bi otroci v starih časih (100 let nazaj) po besedah Petra Zidarja lažje premagovali stres? Takrat se je otrok že zgodaj zavedal potrebe po zagotovitvi dobrin, ki so osnovne za preživetje. Zanje se je tudi boril. Če je bilo do večera in do zime vse postorjeno, in je v topli sobi sedel k polni skledi, je potem telesno utrujen v miru zaspal. Ob praznikih se je poveselil, večkrat posegel po knjigi. Poleg vsega je imel naravno vzgojo.

 

 

September, 2012

Ne spreglejte

ceresit vlaga
Zlasti v hladnejših mesecih običajno zračimo premalo. Dejavnosti, ki proizvajajo paro (kuhanje, prhanje, likanje) raven vlage v vašem domu še
Preberi več
Pri nas letno odkrijejo približno 1400 novih primerov raka dojk. Delež primarno razsejanega raka je od 6 do 8 % in
Preberi več
korona testiranje prebolevnost
Smernice in navodila, kako ravnati glede covida-19, se spreminjajo iz tedna v teden. To je dobrodošlo, saj je covid-19 bolezen,
Preberi več
Srčno popuščanje je kronična, praviloma napredujoča bolezen srčne mišice. Gre za okvaro mišičnih celic srca, zaradi katere pride do pešanja.
Preberi več
Za normalno, zdravo vaginalno mikrofloro žensk je značilna zapletena ekologija mikroorganizmov, kjer prevladujejo probiotiki, vrste bakterij iz rodu Lactobacillus. V
Preberi več
V Sloveniji vsako leto odkrijejo 1400 novih primerov raka dojk, od tega je 6 do 8 % primarno razsejanega raka. Ta
Preberi več
Dojenje je za dojenčka najboljša izbira Dojenje je za dojenčka najboljša izbira. Za dojenčka materino mleko predstavlja optimalno prehrano, ki
Preberi več
Brez čakanja, s popolno organizacijsko podporo ter v mreži zanesljivih in strokovnih izvajalcev Oguljena fraza, star pregovor, ki smo ga
Preberi več