Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Vsako leto zaradi posledic kajenja umre skoraj 3600 prebivalcev Slovenije, kar je skoraj 10 ljudi na dan. Od teh jih četrtina umre že pred 60. letom starosti. Večina kadilcev začne kaditi v obdobju do 25. leta, torej že kot mladostniki oziroma mladi odrasli; med kadilci je več deklet. Večina mladih začne kaditi iz radovednosti, kljub temu da običajno vedo, da je kajenje škodljivo. Pogosto gre pri mladih kadilcih sprva tudi za eksperimentiranje in solidarnost med vrstniki, ko pa začne nikotin v mladem človeku sproščati prijetne občutke, se razvada razvije v odvisnost. V zadnjih petih letih se je sicer razširjenost kajenja med mladimi bistveno zmanjšala, kljub temu pa ostaja tobak v Sloveniji med dejavniki tveganja najpomembnejši preprečljivi vzrok smrti.

Avtorica: Vesna Vilčnik

 

Droga je izraz za psihoaktivno snov, ki vpliva na spremembo počutja, mišljenja in vedenja. Zakon deli droge na tiste, ki so zakonite oziroma njihovo posedovanje, jemanje, trgovanje z njimi ni kaznivo, in tiste, pri katerih velja vse našteto za kaznivo dejanje. Tobak oziroma cigarete sodijo med slednje, kljub temu da je kajenje tobaka v svetovnem merilu drugi največji vzrok za smrtnost na svetu.

V Sloveniji pa je tobak med dejavniki tveganja celo najpomembnejši preprečljivi vzrok smrti. Med najbolj škodljive posledice kajenja tobaka sodijo srčne, cerebrovaskularne bolezni, kronične pljučne bolezni in pljučni rak. Pa se mladi zavedajo vseh teh škodljivih učinkov kajenja tobaka? Heliodor Cvetko, psiholog in psihoterapevt iz Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Maribor pravi, da mladoletni kadilci podcenjujejo nevarnost kajenja: »Posledice škodljivosti kajenja tobaka se jim zdijo tako daleč v prihodnosti, da se ´danes´ ne splača ukvarjati z njimi. To je sicer splošna človeška reakcija, posebej značilna za mlade, ki, kot rečemo, ne vidijo dalje kot od ´nosa do ust´. Predvsem težijo k trenutni zadovoljitvi.«

Ugodje v manj kot minuti – za kakšno ceno?

Tobak je rastlina, iz katere pridelujejo cigarete, cigare, žvečilni tobak in tobak za pipe in njuhanje. V cigaretah je veliko škodljivih snovi, med katerimi je najbolj škodljiv nikotin. Slednji v tekoči obliki, že v zelo malih količinah, povzroči smrt. Delci katrana, ki se nabirajo v pljučih, povzročajo raka, v cigaretnem dimu pa je tudi veliko strupenega ogljikovega monoksida. Kajenje katere koli droge je najnevarnejši način drogiranja, saj droga po pljučnem krvnem obtoku doseže učinek že v manj kot pol sekunde.

Po vdihu cigaretnega dima se nikotin hitro absorbira skozi alveole in doseže možganske receptorje. Zaradi visoke topnosti v lipidih in hitrega metabolizma koncentracija nikotina na mestih receptorjev hitro pada in v pol do tri četrt ure po zadnji cigareti telesno odvisen kadilec že čuti potrebo po novi. Sčasoma se toleranca na nikotin zviša, kar pomeni, da kadilec kadi vedno več. Abstinenčni sindrom se pojavi nekaj ur po zadnji pokajeni cigareti, kaže pa se kot želja po kajenju, nemirnost, vznemirjenost, razdražljivost. Običajno naštete znake spremljajo še težave s koncentracijo, zmanjšanje sposobnosti razmišljanja, glavobol in nespečnost, pojavi pa se tudi porast telesne teže.

Najpogostejši razlogi za kajenje pri mladoletnikih

Več kot polovica kadilcev želi kasneje prenehati s kajenjem, vendar to ni tako preprosto. Najbolje je, da cigarete sploh nikoli ne prižgemo. Vendar pa se to, kljub temu da večina mladih kadilcev ve, da je kajenje škodljivo, vseeno zgodi. Mladi verjamejo, da jih bo cigareta pomirila pri stresu, napetosti in različnih duševnih stiskah. Pri tem pa odigra bistveno vlogo tudi okolje. »Na samem začetku gre največkrat za radovednost, eksperimentiranje in solidarnost.

Torej za iskanje prvih lastnih občutkov v zvezi s kajenjem; kaj je to, kako je to ipd., za sodelovanje   v družbi vrstnikov, največkrat  starejših ali odraslih, ki ponudijo cigareto, nagovarjajo h kajenju in dajejo občutek, da je to nekaj izrednega, enkratnega, da je to kul in da je to preprosto treba početi. In če hočeš biti v tej družbi, moraš kaditi. Pogosto je osvojitev te navade vstopnica v svet odraslih ali pa vsaj poskus oz. demonstracija, da v ta svet že spadamo. Ko pa vdihovan nikotin v organizmu začenja zagotavljati občutke sproščenosti in ugodja, je zanka okrog vratu potencialnega kadilca zategnjena.

Telo, pa tudi duševnost, najprej želi še več tega, nato pa zahteva«, razlaga Heliodor Cvetko. Splošno znano je, da si želimo biti vsi ljudje zadovoljni in srečni. Da bi to dosegli, pa moramo vsakodnevno premagovati nezadovoljstva in napetosti. »V dobi odraščanja je obojega dovolj in preveč, mladi pa so zaradi še nerazvitih samoobvladovalnih mehanizmov najboljša tarča vseh, ki obljubljajo in zagotavljajo doseganje sproščenosti, zadovoljstva in sreče na čim lažji način,« še doda strokovnjak.

Starši so otrokovi prvi vzorniki

Najpomembnejšo vlogo pri kajenju mladoletnikov ima socialno okolje, v katerem živi. Najprej družina, potem družba. »Mnogi otroci in mladostniki postanejo  najprej pasivni, kasneje pa aktivni kadilci ob svojih starših in drugih bližnjih, s katerimi živijo. Saj vemo, da so ti najpomembnejše referenčne osebe, po katerih si otroci in mladostniki oblikujejo svoj lastni odnos do življenja in sveta. Te osnove, ki jih večino ponotranjimo na nivo nezavednega, lahko kasneje v življenju spreminjamo le z veliko  zavestnega truda.

Torej težko. Ko v puberteti postanejo »zakon« vrstniki, se vpliv staršev bistveno zmanjša  in najbolj vlečejo zgledi nekoliko starejših kolegov. Takrat je res pomembno, s kom se otrok druži, s kom je v mreži. Širša družba pa vpliva na splošen odnos do nekega pojava, na njegovo vrednotenje, toleriranje in atribuiranje. Ravno pri škodljivih navadah, še posebej pri tistih, ki povzročajo zasvojenost, pa opažamo dvoličen ali licemeren odnos družbe, saj kljub zavedanju škodljivosti pojava in določenim preventivnim akcijam zaradi gospodarskih, ekonomskih razlogov bije z njimi  medel oziroma neučinkovit boj,« je prepričan  Heliodor Cvetko.

Pasivno kajenje in zakonodaja

Tobačna zakonodaja v Sloveniji prepoveduje kajenje v vseh javnih zaprtih prostorih. Zakonodaja je bila sprejeta na podlagi znanstvenih raziskavah o škodljivosti pasivnega kajenja. Prezračevanje zgolj razredči dim in vonj po cigaretah, pri tem pa mikrodelci ne izginejo. Številne strupene snovi v tobačnem dimu so ravno nevidni plini brez vonja, ki jih na ta način ne moremo odstraniti iz prostora. Nekadilci, ki živijo skupaj s kadilci, imajo okrog 30 odstotkov večjo možnost za nastanek pljučnega raka kot tisti, ki v svojem okolju nimajo kadilcev. Otroci, ki živijo v kadilskih družinah, pogosteje obolevajo za vnetjem srednjega ušesa in astmo ter imajo več astmatičnih napadov, okvar zob, glavobolov in bolečin v trebuhu.

Pomembno se je zavedati, da varne meje pri izpostavljenosti tobačnemu dimu ni. Je med mladoletnimi kadilci več takšnih, ki prihajajo iz revnejših družin? Psiholog in psihoterapevt Heliodor Cvetko pravi, da ne pozna raziskav, ki bi to potrjevale. »Zdi se pa skoraj logično, da bi bilo več nezadovoljenih in nezadovoljnih posameznikov med revnejšimi. A v klinični praksi ugotavljamo, da nobena družbena skupina ni imuna na stres, pa tudi sreče in zadovoljstva ni mogoče kupiti. V zadnjem obdobju v zvezi s tem najbolj preseneča občutek, da je tako med mlado kot odraslo populacijo več kadilk kot kadilcev.«

Do kajenja cigaret, pa tudi marihuane, kritični samo mladi nekadilci

Do kajenja cigaret, pa tudi marihuane, so kritični predvsem nekadilci. Med mladimi pa je vse bolj razširjeno prepričanje, da kajenje marihuane škodi celo manj kot pa na primer kajenje tobaka oziroma cigaret. »Mladi kadilci nevarnost kajenja, tako tobaka kot marihuane, podcenjujejo. Glede  kajenja trave žal prodira neko splošno prepričanje, da ni škodljivo, nasprotno, da ima vrsto pozitivnih učinkov in da za nasprotovanji tičijo farmacevtski lobiji, ki ščitijo svoje interese. Tako vzdušje spodbuja nekritičen in podcenjevalen odnos do kajenja marihuane. Zato ni čudno, da v svojih ambulantah srečujemo vedno več primerov mladih, ki so po kajenju marihuane – ne tako redki po prvem stiku z njo – dezorientirani in  destabilizirani ali celo na robu duševne bolezni,« še pove psiholog in psihoterapevt Heliodor Cvetko.

Iskreno o prvi izkušnji s cigareto: »Kaditi sem začela zaradi slabe ocene«

»Spomnim se, da sem prvo cigareto prižgala ob koncu prvega letnika srednje šole. Bil je maj, pritisk ob zaključevanju ocen je bil velik, jaz pa sem matematiko pisala ena. Bila sem živčna, prestrašena. Nekateri moji sošolci so šli med odmorom na cigareto, pa sem si mislila, zakaj pa ne bi šla še jaz? Ko sem potegnila prvi dim, sem kašljala, bilo mi je slabo, kasneje sem na stranišču celo bruhala. To me ni ustavilo. Naslednji dan sem spet prižgala cigareto in naslednji dan spet.

Kajenje je postalo del mojega življenja. Pogosto sem namesto malice raje kadila. Kadila sem v srednji šoli, pa tudi v času študija. Končala sem šele, ko sem izvedela, da sem noseča. Danes ne kadim več, ampak mi je žal, da sem sploh kdaj začela. Imam precej zmanjšano kapaciteto pljuč, da o abstinenčni krizi, ki sem jo preživljala, raje sploh ne govorim. Najhuje je, da občasno še vedno pomislim, da bi si prižgala cigareto, pa je od takrat, ko sem nehala, že več let. Zdi se mi, da nikoli ne bom varna pred to skušnjavo.«

 

November 2016

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja