Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

V današnjem času je zdravje ena od najvišje uvrščenih vrednot, najsi gre za novoletno voščilo ali rojstnodnevno željo, zdravje je pogosto na prvem mestu. Z zdravjem povezujemo zmerno količino gibanja, pa tudi uravnoteženo zdravo prehrano. Prav slednja lahko vodi v novodobno motnjo hranjenja, imenovano ortoreksija. To je obsedenost, ko naše življenje postane omejeno z zdravo, biološko pridelano, neoporečno hrano.

 

Avtorica: Nika Arsovski

Izraz ortoreksija nervoza je leta 1996 prvi uporabil zdravnik, ki prakticira alternativno zdravljenje, Steven Bratman, in označuje nezdravo obsesijo z zdravo prehrano. Z njim je v začetku apeliral predvsem na svoje paciente, ki so kazali obsedenost z dietami, sčasoma pa je to postala oznaka za obsesijo z zdravo hrano, ki lahko škoduje tako telesno kot duševno. Nekaj let pozneje je izdal tudi prvo knjigo z naslovom Zdravi džankiji (Healthfood junkies), kjer opisuje pojav ortoreksije nervoze v sodobnem svetu. Ta novodobna motnja hranjenja je značilna predvsem za zgodnje/srednje odraslo obdobje, podležejo ji predvsem ljudje s šibko samopodobo, ki potrebujejo nenehno dokazovanje.

Ko zdravo prehranjevanje postane nevarno

V današnjem času se vedno več ljudi odloča za zdrav način prehranjevanja, kar je izredno spodbudno. V večini gre za zavračanje hrane, hranjene s hormoni in antibiotiki, škropljene s škropili, z visoko vsebnostjo škodljivih snovi, s konzervansi … Mnogi se za zdravo prehrano odločijo zaradi zdravstvenih težav, ki lahko izvirajo iz nezdravega načina življenja/prehranjevanja ali pa se pred tem želijo preventivno zaščititi. Ljudje iz prehrane povečini najprej odstranijo le nekatere vrste hrane, največkrat tiste, ki vsebujejo veliko količino sladkorja, maščobe in soli. Kasneje pa izločijo celotne prehrambne skupine. Vse več časa posvetijo prehrani, zdrava hrana pa pridobi vedno večjo vlogo v njihovem življenju. Ti ljudje svoj čas posvetijo zdravi prehrani, vnaprej si pripravljajo jedilnike in za to porabijo ogromno količino časa. Prav tako se začno izogibati večerjam v restavracijah, saj v njih ne uporabljajo zanje primerne hrane, izgubijo socialni stik z ljudmi, ki so jim bili včasih blizu, na njihovem krožniku pa se iz dneva v dan pojavlja manjše število živil. Osebe v velikih primerih začno svoj življenjski slog vsiljevati drugim, saj želijo družinske člane, prijatelje in znance »spreobrniti« v zanje primeren način prehranjevanja. S tem lahko povzročijo konflikte, če pa ne najdejo somišljenikov, se zatečejo v osamo. Začne se obdobje tesnobe, depresije, hrana postane 24-urna preokupacija. Ker pa je krožnik vedno bolj »očiščen« nevarnih prehrambnih snovi, lahko to vodi v stradanje in posledično tudi v smrt.

Dolgotrajno zdravljenje ortoreksije

O zdravljenju ortoreksije smo se pogovarjali z asist. dr. Karin Sernec, dr. med., vodjo Enote za zdravljenje motenj hranjenja na ljubljanski Psihiatrični kliniki. Ortoreksijo se zdravi na podoben način kot druge motnje hranjenja. Prvo stopnjo predstavlja ambulantna obravnava, ki traja vsaj šest mesecev. Če se v teh mesecih stanje izboljša, se zdravljenje nadaljuje ambulantno, v nasprotnem primeru pa zdravnica priporoča hospitalno psihoterapevtsko zdravljenje, ki traja od 3 do 5 mesecev. Pacienti so nato enkrat tedensko vključeni v psihoterapevtsko skupino, vsaj 2–3 leta. Zdravljenje torej ni kratkotrajno, skupno namreč traja od 4 do 6 let. V uporabi sta predvsem dve obliki psihoterapije, vedenjsko-kognitivna terapija, s katero se pacient nauči obvladovati predvsem simptome motnje hranjenja, in dinamsko-analitska psihoterapija, pri kateri raziskujejo vzroke za nastanek simptomov, ki jih za nazaj seveda ne moremo spreminjati, lahko pa spremenimo emocionalni odziv nanje in posledično se zmanjšujejo tudi simptomi motnje hranjenja. Motnje hranjenja so stare kot človeštvo, ortoreksija je zgolj nova oblika. Jasnih podatkov o številu oseb, ki imajo ortoreksijo, zato še ni. Pri nas v zadnjih desetih letih število ljudi, ki iščejo pomoč, narašča, v ambulanto po besedah sogovornice letno sprejmejo približno deset ljudi, ki trpijo za poledicami ortoreksije.

Od medenih mesecev do socialne izolacije

Tako kot za vsako drugo motnjo hranjenja, sta tudi za ortoreksijo značilni dve fazi. Prva faza je tako imenovano obdobje »medenih mesecev«, ki lahko traja tudi nekaj let. V tej fazi je bolezenska korist večja od bolezenske škode. Ta faza pri osebah, ki imajo ortoreksijo, traja dlje kot pri ostalih motnjah hranjenja. V tem obdobju so osebe za terapevtsko zdravljenje nedostopne, saj ne želijo sodelovati. V drugi fazi, ki se imenuje faza dekompenzacije, je bolezenska škoda večja od koristi. V nasprotju z drugimi motnjami hranjenja pa se osebe, ki imajo ortoreksijo, ne vidijo debele, temveč vedo, da so podhranjene. Za to fazo je značilna socialna izolacija, depresija in posledična želja po spremembi in motiviranost za zdravljenje. Če opazimo simptome ortoreksije pri osebi, ki nam je blizu, se ji lahko počasi približamo s pogovorom. Najverjetneje nas bo oseba nekajkrat zavrnila, šele nato nam bo težavo priznala. Takrat se ji je treba posvetiti s pogovorom. Šele po določenem času lahko priporočimo pomoč strokovnjaka.

Ob koncu velja poudariti, da je razumen zdrav življenjski slog nadvse priporočljiv. Tudi Steven Bratman ob tem opozarja, da veganstvo, vegetarijanstvo oz. kateri koli drugi pristop k zdravi prehrani ni motnja hranjenja. Poleg tega pa avtor knjige Healthfood junkies še dodaja, da je problem obsedenosti z nezdravo hitro prehrano veliko resnejši kot pa problem obsedenosti z zdravo prehrano.

Marec 2015

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja