Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Vsak človek se srečuje s stresom. Stres, ki je ravno prav odmerjen, nas poganja, nas spodbuja in nam pomaga preseči omejitve in doseči svoje cilje. Naš cilj ni živeti brez stresa, temveč ga doživljati v ravno pravšnji meri, saj vemo, da nismo živi, če stresa ni in da nismo zdravi, če ga je preveč.

Avtor: Katerina Jazbec

 

Kaj se dogaja v telesu?

Naše telo nas v stresu varuje prek sistema, imenovanega os hipotalamus – hipofiza – nadledvična žleza. Če hipotalamus sprejme informacije o nevarnosti iz okolja, pošlje znamenje hipofizi, ki sporoči nadledvičnim žlezam, naj pripravi telo za »boj ali beg«. Nadledvičnici sprostita prvi stresni hormon, adrenalin (tudi epinefrin), ki razširi dihalne poti, pospeši srčni utrip, razširi žile, ki vodijo iz srca in tako lahko kri, dobro napolnjena s kisikom, potuje v možgane in mišice. Adrenalinu nato sledi noradrenalin (tudi norepinefrin), ki zoži žile, ki vodijo v srce in omogoči, da se lahko z večjo silo vrača kri v srce in iz njega naprej. Tretji stresni hormon, ki se pridruži stresnemu odzivu, je kortizol. Ta spodbuja sproščanje energije, shranjene v celicah, in s tem omogoča, da je v času stresnega odziva telesu vedno na voljo dovolj energije.

 

Eustres in distres

Če želimo živeti z ravno pravšnjo mero stresa, pomeni, da morajo biti naši stresni dejavniki kratkotrajni in obvladljivi. Ko doživljamo pozitivni stres, imenovan tudi eustres, se v splošnem počutimo pozitivno, izpolnjeno in zdi se nam, da imamo dogodke pod nadzorom. Tekmovanje v športni disciplini lahko v nas prebudi stresni telesni odziv, a je naše védenje, da se bo tekmovanje v določenem trenutku zaključilo, zelo pomembno. Prav tako je pomembno, kako na stresno situacijo gledamo – ali jo obravnavamo kot izziv ali kot grožnjo.

Izpiti so za nekoga lahko izziv, ki po zaključku prinese osebno zadovoljstvo, kljub doživetemu stresnemu odzivu telesa. Pravzaprav se telo pri opravljanju izpita odzove tako, da nam izboljša verjetnost uspešnega rezultata. Adrenalin v telesu poskoči, temu sledi noradrenalin, a slednji v manjši meri. Srčni utrip se poveča, dlani postanejo tople, oči se zbistrijo, možgani oživijo (v njih celo nastajajo nove možganske celice), poveča se sposobnost zaznavanja, motiviranost se še poveča, prav tako energija.

A tako kot so za enega izpiti izziv, so lahko za nekoga drugega velika grožnja. V tem primeru se tovrsten stres spremeni v negativnega (distres). Noradrenalin prevlada adrenalin, kar vodi v to, da se žile bolj skrčijo kot razširijo. Srčni utrip je zelo povišan, a manj krvi steče v možgane in telo. Tudi kortizola je preveč. Roke postanejo mrzle, sposobnost razmišljanja in pomnjenja močno upade. Dokler se kortizol povišuje do določene mere, pripomore k vedno boljši zbranosti in spominu, ko pa ta prag preseže, se z večanjem kortizola spomin vedno bolj poslabšuje.

 

Prava mera stresa

Trenutek, ko se eustres prelevi v distres, se razlikuje od posameznika do posameznika. So ljudje, ki so bolj nagnjeni k anksioznim motnjam in depresijam. Ti se z večjim strahom odzivajo na stresne situacije kot ostali. Razveseli nas lahko, da so znanstveniki pokazali, da je vsak posameznik sposoben z redno miselno vadbo spremeniti situacije, ki si jih razlaga kot grožnje, v izzive. To vodi v dvig praga za distres in v možganih se odvijejo številne fizične spremembe.

Trajni, kronični stres vodi v številne telesne težave, saj med drugim zavira delovanje imunskega sistema, osuši prebavni sistem (to vodi v kronične črevesne bolezni) in pospešuje staranje celic. Ko se torej naučimo stresne dejavnike spremeniti v izzive, s tem zmanjšamo tudi negativne učinke trajnega stresa – v splošnem si izboljšamo zdravje in podaljšamo življenje.

Ko se zavedamo, da je telesni stresni odziv nekaj pozitivnega, se naše kognitivne (miselne) in telesne sposobnosti ob stresu resnično izboljšajo. Ko smo torej soočeni s stresno situacijo, je na nas, ali jo bomo uspeli spremeniti v bolj pozitivno izkušnjo – da bomo videli kozarec na pol poln, namesto na pol prazen. Če nam uspe pozitivno interpretirati naš telesni odziv ob stresu, imamo od tega veliko večjo korist, kot če stresni dejavnik skušamo ignorirati, je potrdila Wendy Berry Mendes z ekipo in v svojem poročilu (Mind over matter) citirala Williama Jamesa, ameriškega psihiatra in filozofa: »Najboljše orožje proti stresu je naša sposobnost, da lahko izberemo eno misel namesto druge

 

Viri: Singer, Thea (april 2012): The Perfect Amount of Stress. Psychology Today, str.79-85. Lipton, Bruce (2005): The biology of belief. Santa Rosa, CA, Mountain of Love/Elite Books. Mendes, Wendy Berry et. al (2011): Mind Over Matter: Reappraising Arousal Improves Cardiovascular and Cognitive Responses to Stress. Journal of Experimental Psychology: General.

 

December, 2012

Ne spreglejte

Ste že slišali za izraz hepatobilarni rak? Gre za tri vrste rakavih bolezni: raka jeter, raka žolčnika in raka žolčevodov.
Preberi več
Rak dojke najprej zaseva po limfnih poteh v priležne pazdušne bezgavke. Do tega stadija gre za zgodnjega raka dojk in
Preberi več
Ste že kdaj utrpeli poškodbo kolena, kateri je sledila rehabilitacija? Ste imeli morda občutek, da vam rehabilitacija ni pomagala in
Preberi več
Stenska klimatska naprava MSZ-AY je najnovejši model v seriji stenskih klimatskih naprav MITSUBISHI ELECTRIC. Posebnost tega modela so bela matirana
Preberi več
Sladkorna bolezen lahko povzroča okvaro različnih organov in ena izmed njenih pogostih »žrtev« je tudi oko. Previsoke ravni sladkorja v
Preberi več
Luskavica je imunsko pogojena, kronična, vnetna bolezen. Na koži se kaže z značilnimi vnetimi in luščečimi plaki, gre pa za
Preberi več
FreeStyle LibreLink je zelo uporabna aplikacija, ki sladkornemu bolniku prikazuje čas v ciljnem območju, padce sladkorja in dnevne vzorce. Z
Preberi več
Zlomljeno zapestje - kaj pa zdaj? Morda ste že sami kdaj občutili bolečino po zlomu ali pa ste bili temu
Preberi več