Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Do raka pljuč pride zaradi nenadzorovane rasti celic v dihalih. Najpogosteje je to v pljučih, redkeje se zgodi v sapnici ali sapniku. Obstajata dve poglavitni vrsti pljučnega raka: drobnocelični in nedrobnocelični rak.

Na osnovi videza celic pod mikroskopom patolog lahko opredeli, za katero vrsto gre. Razlikovanje med tema dvema vrstama pljučnega raka je pomembno pri odločitvi o načinu zdravljenja, saj je potek zdravljenja različen. Vendar pa sodobno zdravljenje zahteva še več: treba je vedeti, ali ima bolnik tumor z določeno tarčo, za katero so na voljo tarčna zdravila, za to pa so potrebne dodatne preiskave.

Avtorica: Katarina Ravnik

Kako pogosto se rak pljuč pojavlja?

Žal gre za rakavo bolezen, ki je tako pri nas kot tudi po svetu ena najpogostejših. Pri nas vsako leto zboli okoli 1200 oseb; tretjina je žensk. Še vedno je najbolj smrtonosen rak in glavni krivec za smrt pri vseh bolnikih z rakom. Veliko pove podatek, da v razvitem svetu število smrti zaradi tega raka presega skupno število vseh umrlih zaradi raka dojke, debelega črevesa in prostate. Pri nas vsak dan za pljučnim rakom umrejo trije ljudje.

Dejavniki tveganja

Verjetno ni več treba posebej poudarjati, da je kajenje poglavitni dejavnik tveganja za nastanek raka pljuč. Kar 90 % pljučnih rakov namreč nastane zaradi kajenja. Kadilci imajo celo 25-krat večje tveganje za nastanek bolezni kot nekadilci. Več kot polovica bolnikov ima ob prvem obisku zdravnika že razširjeno bolezen, kar pomeni, da je rak v že napredovani fazi in z veliko manj možnostmi za preživetje kot sicer. V cigaretnem dimu je kar 4000 strupenih snovi, od teh je več takšnih, ki povzročajo raka.

V nasprotju s splošnim prepričanjem kadilcev pa lahke cigarete z manjšo vsebnostjo nikotina niso nič manj nevarne. Z njimi cigaretni dim le še globlje vdihavamo, zato se več raka pojavlja na obrobju pljuč. Več kot nekdo kadi, večje je tveganje, da bo zbolel za to hudo boleznijo. Seveda pa je pomembno tudi to, pri kateri starosti nekdo začne kaditi. Začetek kajenja pred 15. letom povečuje tveganje za to bolezen. Prav tako je tveganje večje pri nekdanjih kadilcih kot pri tistih, ki nikoli niso kadili.

Tveganje nekdanjih kadilcev se z leti sicer zmanjšuje, a je do konca življenja povečano. Zelo nevarna je tudi izpostavljenost pasivnemu kajenju. Tega bi se morali zavedati tako kadilci kakor tudi nekadilci. Nikakor pa kajenju ne smemo izpostavljati otrok.

Obstajajo še nekateri drugi dejavniki tveganja, na primer izpostavljenost škodljivim snovem, kot sta radon in azbest. Običajno je čas od izpostavljenosti do pojava bolezni dolg, osebe zbolijo tudi po 20 do 40 letih po tem, ko so bili daljši čas izpostavljeni. Pomembna sta tudi vrsta dela in bivanje v onesnaženem okolju, npr. delo s kovinami, v gradbeništvu ali s kemičnimi snovmi. Poznamo tudi primere pljučnega raka, pri katerih bolniki niso bili izpostavljeni nobenemu dejavniku tveganja in njegov nastanek lahko pripišemo genetskim vzrokom in/ali izpostavljenosti še neznanim dejavnikom tveganja.

Nespecifični simptomi

Kateri so zgodnji znaki pljučnega raka? Težave, ki kažejo na to, da bi lahko šlo za pljučnega raka, so: kašelj (posebno če se spremeni njegova narava), težje dihanje, bolečina ali zbadanje v prsih, hitra utrujenost, močnejši izmeček iz pljuč, včasih s sledovi krvi ali gnoja, pljučnice, ki po zdravljenju z antibiotiki lahko celo izzvenijo, a se kmalu (v enem do treh mesecih) ponovijo. Vse opisane težave so nespecifične in se lahko pojavijo tudi pri drugih boleznih.

Rak pljuč je bolezen, pri kateri ljudje velikokrat pridejo k zdravniku, ko je bolezen že napredovala. Razlog je v tem, da bolnik nima specifičnih težav, ko je rak še v začetni fazi (in ozdravljiv), običajne krvne preiskave pa ne pokažejo, da ima raka. Poleg tega zdravnik s kliničnim pregledom brez dodatnih slikanj ne more zanesljivo reči, da bolnik nima pljučnega raka. Tudi rentgenska slika včasih raka pljuč »ne vidi«, če je ta zaradi svoje lege prekrit z drugimi organi v medpljučju (srce, požiralnik …).

Potrebne preiskave

Pri sumu na raka pljuč je treba opraviti več preiskav. Prva preiskava je osnovno rentgensko slikanje pljuč, drugo je CT-slikanje (računalniška tomografija) prsnega koša, zgornjega dela trebuha in glave. Opraviti je treba tudi bronhoskopijo.

Pri tej preiskavi zdravnik z upogljivim instrumentom pregleda notranjost dihalnih poti in odvzame vzorce tkiva za pregled pod mikroskopom.

Kadar z bronhoskopijo ni bilo mogoče pridobiti ustreznega vzorca tkiva, opravijo še t. i. CT-vodeno punkcijo, druge dopolnilne preiskave, ki jih zdravnik določi pri posamezniku glede na njegove težave in obseg bolezni, npr. laboratorijske preiskave, PET-CT, ultrazvok trebuha …

Čik pavza

Za nami je mesec november – mesec ozaveščanja o pljučnem raku. Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije si ves čas prizadeva za čim boljše ozaveščanje ljudi glede nevarnosti te bolezni. Tudi letos so s kampanjo Čik pavza poskušali ozaveščati o pomenu zgodnjega odkrivanja pljučnega raka ter v sklopu kampanje ponudili možnost spletnega anonimnega posveta z zdravnikom.

Zdravniki, ki odkrivajo in zdravijo pljučnega raka, ocenjujejo, da je število na novo odkritih bolnikov danes precej manjše kot v letih pred pandemijo covida-19. Zato si v društvu prizadevajo spodbuditi bolj ogrožene skupine ljudi, kot so aktivni in nekdanji kadilci, da ob prvih simptomih ne odlašajo in nemudoma obiščejo zdravnika.

Kot so povedali organizatorji, je v lanskoletni enomesečni kampanji z enakim imenom možnost brezplačnega posveta z zdravnikom izkoristilo več kot 120 posameznikov. Na podlagi tega zanimanja so se letos v društvu odločili kampanjo ponoviti. Pripravili so videoprispevek, v katerem je nastopil slovenski gledališki igralec Bojan Emeršič, poleg tega pa še digitalne oglase in objave na družbenih omrežjih in v medijih. Tako so ponovno spodbujali kadilce in vse tiste, ki jih skrbi zdravje pljuč, da so se prek spletne platforme (www.izkasljaj.se/cikpavza/) prijavili na brezplačni in anonimni posvet z zdravnikom.

Z omenjeno kampanjo so želeli opozoriti bolj ogrožene skupine ljudi (kot so na primer aktivni in nekdanji kadilci), naj ob prvih simptomih raka ne odlašajo, temveč obiščejo svojega zdravnika. Če je diagnoza postavljena v začetnih stadijih, je možnost ozdravitve največja in zdravljenje najbolj uspešno. Ko je bolezen odkrita v zgodnjem stadiju, je možnost preživetja med 60 do 90 %.

O društvu

V Društvu pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije se združujejo bolniki z boleznimi dihal in alergijskimi boleznimi, pa tudi njihovi svojci in zdravstveni delavci. Deluje že 30 let in ima 3.200 članov.

Poslanstvo društva je izboljšati kakovost življenja oseb s kroničnimi boleznimi dihal in alergij, prizadevanje za zmanjšanje le teh, prav tako pa tudi omiliti (ekonomske in socialne) posledice bolezni za obolele in njihove družine.

Eden pomembnih ciljev društva je opozarjanje družbe na nujnost izboljšanja pogojev in položaja ljudi z boleznimi dihal in alergijami. Z zdravstveno vzgojo in informiranjem skušajo doseči večje razumevanje za težave bolnikov in podpirajo delo vseh izvajalcev v Sloveniji, da to dosežejo.

Katere so konkretne naloge društva?

Med drugimi so naslednje: z različnimi akcijami se pridružuje vsesplošnemu prizadevanju za promocijo zdravja dihal in preprečevanje pojavnosti alergij, pri čemer opozarja in dejavno sodeluje pri zdravstveni vzgoji prebivalstva in različnih skupin ljudi ter deluje v smislu preprečevanja pljučnih in alergijskih bolezni. Sodeluje tudi pri različnih preventivnih dejavnostih na različnih ravneh. Sodeluje in pomaga pri invalidsko-pokojninski, socialni in drugi zaščiti svojih članov, sodeluje pri organizaciji socialne in psihološke podpore, pomoči in rehabilitacije članov in organizira družabno in športno druženje članov. Prav tako sodeluje ali organizira delavnice, posvete, predavanja in seminarje za člane društva; lahko pa povabi tudi strokovne sodelavce in drugo zainteresirano javnost.

Kampanja Čik pavza je nadgradnja projekta Izkašljaj se (www.izkasljaj.se), s katerim javnost seznanjajo o pljučnem raku, simptomih bolezni in pomenu zgodnjega odkrivanja.

ABC

A Obstajata dve vrsti pljučnega raka: drobnocelični in nedrobnocelični rak, kar je pomembno za zdravljenje.

B Pri sumu na raka pljuč je treba opraviti več preiskav.

C S kampanjo Čik pavza so v društvu ozaveščali o pomenu zgodnjega odkrivanja pljučnega raka.

Ne spreglejte

Poporodno obdobje je za žensko čas, v katerem se srečuje z vrsto sprememb. Telo je v stanju preobrazbe in iskanju
Preberi več
Nova normalnost, v kateri živimo danes, pred nas postavlja velik izziv. Življenjski tempo postaja vse hitrejši in vsak dan se
Preberi več
Probiotiki ABC
Naše črevesje ni le prebavni organ, temveč je del našega imunskega sistema, saj je odgovorno za kar 80 odstotkov naše
Preberi več
Atopijski dermatitis je kronična vnetna bolezen kože, kjer se pojavljajo srbeča, ekcematoidna žarišča po telesu. Poudariti je treba, da bolezen
Preberi več
Stres lahko opredelimo, kot vsako vrsto spremembe, ki povzroči fizično, čustveno ali psihološko obremenitev. Je odziv našega telesa na vse,
Preberi več
Prihod novorojenčka je izjemen dogodek, ki gotovo spremeni življenje in ritem družine. Starši se pripravijo nanj, a še vedno se
Preberi več
Je vaš vidi zamegljen ali neizostren? Se vam barve zdijo blede in neizrazite? Vam očala ne služijo več? Se vam
Preberi več
Urogenitalni raki se histološko zelo razlikujejo, to pomeni, da je patogenetski razvoj vsakega od njih različen. Tudi če rak izvira
Preberi več