Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

November je mesec, posvečen zdravju moških, movember pa je dobro poznano gibanje, katerega cilj je ozaveščanje javnosti o zdravju in boleznih, ki prizadenejo moško populacijo. Člani svojo podporo gibanju izražajo z nošenjem brk v mesecu novembru, od koder tudi ime. Po podatkih NIJZ je gibanje, ki se je začelo leta 2003 v Avstraliji, preraslo v globalno gibanje, ki po vsem svetu, vključno s Slovenijo, združuje več kot 5 milijonov ljudi. Poglejmo si podrobneje bolezni, na katere opozarja, in dejavnosti, povezane z movembrom.

Avtorica: Irena Pfundner

V mesecu novembru listje odpada, brki pa rastejo. Novembra se na naših krožnikih pojavijo buče, na radijskih postajah zadonijo prvi napevi Bele snežinke, na zgornjih ustnicah moških obrazov pa zrastejo brki. Avstralska organizacija Movember (ki združuje besedi »moustache«, brki, in »november« kot mesec, v katerem potekajo dejavnosti ozaveščanja) je dobrodelna organizacija, katere osnovni cilj je dvigovati zavedanje in zbirati sredstva za preventivo in osveščanje na treh glavnih področjih moškega zdravja: preventiva na področju duševnega zdravja in samomorov, raka prostate in raka mod.

Po osnovni zgodbi sta organizacijo ustanovila dva avstralska moška, ki sta v namen ozaveščanja začela spodbujati še druge moške, naj si pustijo brke za mesec dni. V prvi ideji sicer ni bila v načrtu dobrodelna organizacija, ki bi zbirala dobrodelna sredstva, a se je to hitro spremenilo. Tako naj bi organizacija v 17 letih od ustanovitve na globalni ravni zbrala zavidljivih 994 milijonov dolarjev. V letu 2020 navajajo doselj najboljše rezultate, saj naj bi zbrali 35,5 milijona sredstev na ravni Avstralije in 135,1 milijona na globalni ravni, od katerih gre v povprečju dobrih 80 % v projekte moškega zdravja. Kasneje je bila ustanovljena tudi podobna, a nepovezana, dobrodelna organizacija No-Shave November, ki zbira sredstva zgolj v namen osveščanja in preventive pri rakavih obolenjih. Glavno sporočilo slednje je »osveščati o bolezni raka z izkazovanjem spoštovanja dlakam in lasem, ki jih mnogi bolniki z rakom izgubijo, tako da jim pustimo, da se divje razrastejo«. Obe organizaciji se torej zavedata, da sta rak prostate in rak mod dve bolezni, ki pogosto ogrožata moško populacijo, se ju pa da preventivno pravočasno odkriti in (po)zdraviti.

Rak prostate najpogostejša oblika raka pri moških

S prof. dr. Vesno Zadnik, dr. med., vodjo Epidemiologije in registra raka na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, smo spregovorili o raku prostate med Slovenci. Pojasnila nam je, da slovenske podatke o bremenu raka prostate zbira Register raka Republike Slovenije, dostopni pa so tudi na portalu Slora. Rak prostate je najpogostejših rak pri moški tako v Sloveniji kot tudi v Evropi. V obdobju 2015−2019 je v Sloveniji povprečno letno za rakom prostate zbolelo 1.676 moških, umrlo pa 434. Leta 2019 je za rakom prostate zbolelo 1565 moških, umrlo pa 445. Ob koncu leta 2019 je med nami živelo 15.922 bolnikov, ki jim je bila kdaj v življenju postavljena diagnoza raka prostate; 7.217 jih je zbolelo v zadnjih petih letih. Skoraj tri četrtine bolnikov zboli v starostnem obdobju od 60 do 79 let.

»Od sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja v Sloveniji opažamo izjemno povečanje novih primerov raka prostate, ki pa ni posledica kakega novega nevarnostnega dejavnika, pač pa predvsem zelo razširjenega oportunističnega presejanja s testom PSA pri zdravih moških in odkrivanja velikega števila primerov bolezni, ki bi drugače ostali vse življenje prikriti in v veliki verjetnosti moškega ne bi nikoli ogrožali,« pojasnjuje dr. Zadnikova in dodaja: »Podatki za zadnja leta kažejo, da smo v Sloveniji vrh incidence (števila novih primerov letno) raka prostate vseeno najverjetneje že dosegli.«

Rak prostate raste počasi, od nastanka bolezni do kliničnih znakov mine 9 do 17 let, do pojava oddaljenih zasevkov pa nadaljnjih 5–7 let. Zadnikova poudarja, da »rak prostate spada med bolezni z dobrim preživetjem, ki se tako v tujini kot pri nas postopoma veča. Petletno čisto preživetje slovenskih bolnikov, zbolelih v letih 2006−2011, je bilo 89-odstotno, tistih, zbolelih pet let kasneje (2012−2016), pa 93-odstotno.«

O vzrokih za razvoj raka prostate dr. Zadnikova pravi takole: »Kljub številnim epidemiološkim raziskavam za zdaj še vedno premalo vemo o nevarnostnih dejavnikih za nastanek raka prostate – med najzanesljivejša nevarnostna dejavnika spadata starost in družinska obremenitev. Tveganje za raka prostate je višje pri sorodnikih bolnikov, še zlasti če so moški zboleli mlajši. V številnih raziskavah iščejo gene, ki so odgovorni za dedno obremenitev. Kot morebiti povezane z nastankom raka prostate se proučuje tudi številne prehranske in hormonske dejavnike, vendar za zdaj nobenega izmed proučevanih dejavnikov ne moremo povezati z večjim deležem zbolelih.«

Presejalni testi morajo imeti več koristi kot škode

Presejanje je uporaba preprostih preiskav, ki med navidezno zdravimi ljudmi odkrijejo tiste, pri katerih je velika verjetnost, da imajo predrakave ali zgodnje rakave spremembe. Glavni cilj organiziranih populacijskih presejalnih programov je zmanjšati umrljivost za rakom, pa tudi zmanjšati število novih primerov raka, če lahko odkrijemo in zdravimo predrakave spremembe.

V Sloveniji imamo na državni ravni vzpostavljene tri organizirane presejalne programe – ZORA (državni program zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb materničnega vratu), DORA (državni presejalni program za raka dojk) in program Svit, ki je namenjen zgodnjemu odkrivanju rakavih sprememb na debelem črevesu in danki. Septembra 2022 je Evropska komisija predstavila predlog posodobitve politike presejalnih programov za zgodnje odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb, ki bi zamenjal trenutno veljavna priporočila iz leta 2003, predlog vključuje tudi vzpostavitev organiziranega presejalnega programa za raka prostate. Predlog, ki naj bi bil s strani držav članic potrjen decembra oziroma v začetku prihodnjega leta, bo izhodišče za spremembe na področju presejalnih programov, tako v tujini kot v Sloveniji. Pripravo predlogov za nove organizirane presejalne programe bo pri nas usmerjala in presojala Državna komisija za presejalne programe (DKP), ki jo je na pobudo Državnega programa obvladovanja raka (DPOR) leta 2020 imenovalo Ministrstvo za zdravje.

Doc. dr. Urška Ivanuš, specialistka javnega zdravja z Onkološkega inštituta Ljubljana, vodja Državne komisije za presejalne programe, nam je o organiziranih presejalnih testih povedala takole: »Za uvedbo organiziranega populacijskega presejalnega programa obstajajo jasna merila, ki morajo biti izpolnjena zato, da smo prepričani, da ljudem s presejanjem delamo več koristi kot škode. V Sloveniji, podobno kot v tujini, trenutno poteka neorganizirano, priložnostno presejanje za raka prostate, ki zagotovo ne dosega tako velikega učinka, kot bi ga lahko, če bi bilo organizirano. V organiziranem populacijskem presejanju s centralnim upravljanjem in spremljanjem rezultatov in kakovosti dela izvajalcev poskrbimo, da so na preglede pravočasno vabljeni pravi moški, ki so obravnavani skladno z najnovejšimi strokovnimi priporočili. S takim pristopom bi tudi pomembno zmanjšali tiste neprijetne posledice presejanja, ki jih doživljajo moški z nejasnimi rezultati presejalne preiskave, in tisti, ki sicer imajo raka prostate, a jim ta zelo verjetno nikoli ne bo stregel po življenju.«

Rak mod najpogostejši pri mladih moških

Rak mod spada med razmeroma redke vrste raka, njegova pojavnost pa se v razvitem svetu, vključno s Slovenijo, veča. Dr. Zadnikova navaja, da gre za »najpogostejšega raka pri mladih odraslih moških med 20. in 40. letom«. V letu 2019 je v Sloveniji za rakom mod zbolelo 115, umrlo pa 8 moških. V obdobju 2015–2019 je v Sloveniji skupno za rakom mod zbolelo 579, umrlo pa skupno 32 moških. Rak mod spada med bolezni z dobrim preživetjem – pet let po diagnozi raka mod v letih 2015–2019 živi več kot 96 % moških.

Rak mod se najpogosteje pojavlja kot neboleča zatrdlina v modu, kot hitro povečanje ali zmanjšanje moda, občutek neugodja, teže ali napetosti v modu. Možna je topa bolečina v medeničnem dnu ali dimljah. Znak tumorja mod je lahko tudi napetost, občutljivost, bolečina in povečanje prsi.

»Vzročni dejavniki za večanje pojavnosti še niso povsem raziskani, najverjetneje pa jih gre iskati v vplivih okolja na hormonsko ravnovesje, ki uravnava razvoj moških spolnih žlez pred rojstvom in po njem. Znani nevarnostni dejavniki so kriptorhizem (nespuščeni testisi), hipotrofija (povečanje) oziroma atrofija (krčenje) mod, družinska obremenitev, že preboleli rak mod, neplodnost in pa tudi nekatere dedne obremenitve,« še pojasnjuje Zadnikova.

Bolezenski znaki raka prostate

Simptomi, ki so najpogosteje povezani z zgodnjim rakom prostate, so: pogosto uriniranje, zlasti ponoči, slaboten ali prekinjen tok urina, bolečina ali pekoč občutek med uriniranjem in krvav seč. Večina teh simptomov ni lastna samo raku prostate. Enaki simptomi se lahko pojavijo pri moških, ki imajo nerakave bolezni, na primer benigno hipertrofijo prostate, lahko so tudi vezani na urin in so posledica okužbe ali drugih težav.

V primeru, da se je rak razširil iz prostate v sosednje ali oddaljene organe, se zgoraj opisanim simptomom lahko pridružijo še: bolečine v presredku, motnje pri odvajanju blata in motnje ejakulacije, bolečine v kosteh ter splošna oslabelost z izgubo telesne teže.

Bolezenski znaki raka mod

Rak mod se najpogosteje pokaže kot zatrdlina v modu, lahko pa tudi kot sprememba strukture moda. Modo običajno postane bolj trdo, lahko se v celoti poveča ali pa tudi zmanjša. Te spremembe običajno niso boleče, ni pa to absolutno pravilo.

Bolezenski znaki razširjene bolezni: Če nismo pozorni na začetne spremembe, se rak mod lahko razširi tudi v druge organe. Najpogosteje se širi po limfnih poteh v bezgavke ob hrbtenici v trebuhu, v področje medpljučja in v nadključnične kotanje. S širjenjem po krvi se zasevki raka mod najpogosteje zanesejo v pljuča, lahko pa tudi v druge organe. Znaki razširjene bolezni so odvisni od prizadetega organa, se pa najpogosteje kažejo z bolečinami v križu, s suhim dražečim kašljem, splošnim slabim počutjem, z utrujenostjo in s hujšanjem. Pomemben znak raka mod pri nekaterih bolnikih je pojav nabreklih in bolečih dojk. To ni nujno znak napredovale bolezni, pač pa je najpogosteje odraz specifičnega tipa raka mod, ki ga imenujemo horiokarcinom.

 

ABC

A Za rakom prostate v Sloveniji povprečno letno zboli več kot 1600 moških.

B V prihodnosti verjetno tudi organizirano presejanje za raka prostate.

C Rak mod je redka vrsta raka z dobrim preživetjem.

Ne spreglejte

Do raka pljuč pride zaradi nenadzorovane rasti celic v dihalih. Najpogosteje je to v pljučih, redkeje se zgodi v sapnici
Preberi več
Probiotiki ABC
Naše črevesje ni le prebavni organ, temveč je del našega imunskega sistema, saj je odgovorno za kar 80 odstotkov naše
Preberi več
Atopijski dermatitis je kronična vnetna bolezen kože, kjer se pojavljajo srbeča, ekcematoidna žarišča po telesu. Poudariti je treba, da bolezen
Preberi več
Stres lahko opredelimo, kot vsako vrsto spremembe, ki povzroči fizično, čustveno ali psihološko obremenitev. Je odziv našega telesa na vse,
Preberi več
Prihod novorojenčka je izjemen dogodek, ki gotovo spremeni življenje in ritem družine. Starši se pripravijo nanj, a še vedno se
Preberi več
Je vaš vidi zamegljen ali neizostren? Se vam barve zdijo blede in neizrazite? Vam očala ne služijo več? Se vam
Preberi več
Urogenitalni raki se histološko zelo razlikujejo, to pomeni, da je patogenetski razvoj vsakega od njih različen. Tudi če rak izvira
Preberi več
Astma je ena najpogostejših kroničnih bolezni, ki prizadene tako otroke kot odrasle. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije na globalni ravni
Preberi več