Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Prve aktivnosti, povezane z bojem proti raku dojk, so se začele leta 1985. Iz skromnih začetkov se je razvila celomesečna aktivnost, ki jo podpira več kot 40 držav sveta. Simbol solidarnosti in boja proti raku dojk je, roza pentlja, ki naj bi ljudi opozorila na to bolezen. Predstavlja simbol podpore v boju proti raku dojk in je hkrati znamenje vseh, ki se jih je bolezen kakorkoli dotaknila.

 

Zgodnje odkrivanje in zdravljenje raka dojk pomeni boljšo prognozo za bolnice.

 

Za zgodnje odkrivanje raka dojk je pomembno redno mesečno pregledovanje dojk, saj se s samopregledovanjem še vedno odkrije zelo veliko sprememb v dojkah, za katere se kasneje izkaže, da so rakaste. S samopregledovanjem naj bi ženske začele po 20. letu starosti in ga nato opravljale vsak mesec. Najpomembnejša preiskava, s katero odkrijemo raka dojk, je mamografija. Mamografija je rentgensko slikanje dojk, s pomočjo katerega lahko odkrijemo zgodnje bolezenske spremembe v dojkah.

Ženskam z običajnim tveganjem, torej tistim, ki nimajo nobenega od pomembnejših nevarnostnih dejavnikov (nimajo sorodnic z rakom dojk in/ali niso prvič rodile po 30. letu starosti), evropski kodeks proti raku svetuje, naj gredo na preventivni pregled dojk z mamografijo po 50. letu starosti vsaki dve leti. Mlajše od 50 let naj gredo na mamografijo le, če jih eden ali/in drugi nevarnostni dejavnik uvršča med bolj ogrožene. Pri mlajših so namreč dojke še pod vplivom spolnih hormonov in zato gostejše in manj pregledne.

 

Ženske morajo biti pri rednem pregledovanju dojk pozorne na naslednje znake:

  • bulice ali zatrdline v dojki ali pod pazduho,
  • spremembe v velikosti ali obliki dojk,
  • izcedek iz bradavice ali njeno vgrezanje,
  • rdečina ali luščenje kože ob bradavici,
  • razjede na koži dojk.

 

Če opazite katerega od naštetih znakov, se čim prej posvetujte s svojim zdravnikom!

 

Kateri so dejavniki, ki vplivajo na pojavnost raka dojke?

  • Starost:

Bolezen je zelo redka pri mlajših od 25 let, pojavnost pa se do starosti 45 let močno dvigne. Povprečna starost pri odkritju raka dojk je 64 let.

 

  • Starost ob prvi menstruaciji:

Nižja starost ob prvi menstruaciji poveča tveganje za raka dojk za 10-20 odstotkov.

 

  • Rodnost:

Tveganje za raka dojk pri ženskah, ki niso nikoli rodile, je za 20-70 odstotkov večje kot pri ženskah, ki so rodile. Med tistimi, ki so rodile, so bolj ogrožene tiste, ki prvič rodijo po tridesetem letu.

 

  • Pozna menopavza:

Pozna menopavza izpostavi dojko večjemu številu menstruacijskih ciklov, zaradi česar je tveganje za bolezen večje.

 

  • Življenjski slog:
    • Redno uživanje alkohola zvišuje tveganje za raka dojk.
    • K večji ogroženosti prispeva prehrana z veliko količino rdečega mesa, maščob (zlasti nenasičenih) in sladkorja. Preventiven učinek pa naj bi imela predvsem prehrana z veliko zelenjave in tudi sadja.
    • Debelost je pomemben dejavnik tveganja predvsem pri postmenopavznih ženskah. Za vsakih 5 kilogramov nad najnižjo težo v odrasli dobi se tveganje poveča za 8 odstotkov.
    • Dokazano je tudi, da telesna aktivnost znižuje tveganje.

 

  • Dedna obremenjenost z rakom dojk:

Ženske, katerih sorodnica v prvem kolenu (mati ali sestra) je zbolela za rakom dojk, imajo dva- do trikrat večje  tveganje, da bodo tudi same zbolele. Nevarnost je večja, če sta mati ali sestra zboleli mladi ali na obeh dojkah. Tako je pri sorodnici bolnice, ki je pred menopavzo zbolela za rakom obeh dojk, tveganje za bolezen kar devetkrat večje kot običajno. Posebna skupina je dedni rak dojk: mutacije genov BRCA-1, BRCA-2, p53, PTEN, AT in še nekaterih drugih so povezane z zelo visoko ogroženostjo.

 

 

Bolnice dobijo večinoma kombinirano zdravljenje

 

Na splošno imajo bolnice na voljo pet načinov zdravljenja, in sicer kirurgijo, radioterapijo (obsevanje), kemoterapijo, hormonsko zdravljenje in biološko zdravljenje. Natančna strategija zdravljenja je odvisna od tipa tumorja, stadija raka ob diagnozi in splošnega zdravstvenega stanja bolnice.

 

Najpogostejši operaciji sta lumpektomija, pri kateri odstranijo tumor in okolno tkivo, ter mastektomija, pri kateri pa odstranijo celotno dojko. Da bi podaljšali preživetje bolnic z rakom dojk, operaciji navadno dodajo dopolnilno zdravljenje. Običajno je to lokalno obsevanje ali sistemsko hormonsko zdravljenje oz. kemoterapija.

Obsevanje

Bolnice po operaciji običajno obsevajo, da bi na ta način uničili morebitne rakave celice, ki so ostale po operaciji. Pogosti so neželeni učinki: srbenje, rdečina, suha koža obsevanega dela, pa tudi splošna utrujenost.

Kemoterapija

Kemoterapija deluje sistemsko, v vsem telesu, tako da poleg rakavih celic uniči tudi druge celice, ki se hitro razmnožujejo (npr. krvne celice, celice, odgovorne za rast las). Zaradi tega so najpogostejši neželeni učinki kemoterapije: izpadanje las, slabost in bruhanje, driska, zmanjšana odpornost proti okužbam.

Na tržišču so tudi kemoterapevtiki v obliki tablet (kapecitabin, etopozid). Zdravljenje poteka v domačem okolju, bolnica jemlje zdravilo v obliki tablet ali kapsul po navodilu zdravnika in pride na pregled v bolnišnico samo ob koncu ciklusa. Razvoj peroralne kemoterapije gre v smeri ciljanega delovanja na rakavo celico in na tržišču so že prva zdravila, ki delujejo selektivno na tumor in manj na ostale celice organizma (kapecitabin). Ta zdravila imajo zaradi selektivnejšega delovanja manj neželenih učinkov.

Hormonsko zdravljenje je primerno pri določenih vrstah tumorjev, najpogosteje uporabljajo antiestrogene (npr. tamoksifen) in aromatazne inhibitorje (npr. anastrozol, letrozol). Ta zdravila se uporabljajo kot dopolnilno (adjuvantno) zdravljenje po operaciji in tudi pri bolnicah z metastatsko boleznijo.

Biološko zdravljenje

V zadnjem času smo priča velikemu razmahu novega biološkega, tarčnega zdravljenja raka. Biološko zdravljenje omogoča boljše možnosti ozdravitve ali vsaj zazdravitve bolezni ob dobri kvaliteti življenja.

Zdravilo iz te skupine je trastuzumab (herceptin), ki je monoklonsko protitelo. Uporablja se za zdravljenje zgodnje in napredovale oblike raka dojk pri bolnicah in bolnikih, ki so HER2 pozitivni. To pomeni, da imajo na površini tumorja izražene receptorje za HER2, kar pa je potrebno ugotoviti s testiranjem. Trastuzumab se veže na specifične receptorje na rakavi celici in jo nato s pomočjo citotoksičnih mehanizmov organizma odstrani. Zdravilo je usmerjeno samo na rakave celice, zdrave celice ob tem niso prizadete, zaradi tega se izognemo neželenim učinkom kemoterapije (izpadanju las, slabosti, driski, okužbam zaradi znižanega števila belih krvničk, …). Pred kratkim je bilo v EU za zdravljenje raka dojk registrirano tudi zdravilo bevacizumab (avastin). To je inovativno biološko tarčno zdravilo, ki zavira proces angiogeneze – razraščanja žil, ki oskrbujejo rakasto tkivo s hranilnimi snovmi in kisikom kar omogoča rast in razsejanje tumorskih celic

 

 

Zanimivost

Pri raku dojk govorimo o petih stadijih:

  • Stadij 0 – najzgodnejša oblika raka, ki praviloma ne tvori tipljivega tumorja.
  • Stadij I – tumor meri manj kot dva centimetra.
  • Stadij II – tumor meri manj kot pet centimetrov, prizadete so lahko tudi bezgavke pod pazduho.
  • Stadij III – prizadete so bezgavke pod pazduho, ki so lahko že tipne ali vidne s prostim očesom, trde na otip in fiksirane.
  • Stadij IV – tumor je že zaseval v druge organe, npr. v kosti in možgane.

 

 

 

Kaj je računalniško podprta diagnostika (CAD)?

Računalniško podprta diagnostika (CAD) je program, ki s pomočjo skenerja in posebnega računalnika na mamografskem posnetku označi sumljiva mesta. Na ta način se poveča zanesljivost pri odčitavanju mamografskih slik.

 

Kako deluje?

CAD digitalno skenira mamogram in označi področja, ki bi lahko predstavljala rakavo tvorbo. CAD ima tudi omejitve: CAD sam ne more potrditi raka (samo biopsija ga lahko), pač pa označi področja, ki so sumljiva. CAD v povprečju označi 2 sumljivi področji na mamogram. Radiolog je tisti, ki se po primerjavi s slikami odloči, ali je potrebno opraviti dodatne preiskave. CAD deluje le v primeru vidnih sprememb na mamogramu. Le zelo majhen odstotek rakov ni moč opaziti na mamogramu, zato CAD ne more pomagati v teh primerih, zato priporočamo redno mesečno samopregledovanje in redne obiske pri specialistu za dojke.

 

Oktober 2007

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja