Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Rak, bolezen sodobnega časa, se je potiho, a vztrajno priplazil že skoraj v vsako slovensko družino. Letno zboli več kot 12.000 Slovencev, glede na statistike pa bo zbolel kar eden izmed treh. Med ženskami prednjači rak dojk, med moškimi v zadnjih letih rak prostate, med najpogostejšimi pa se znajdejo še nemelanomski kožni rak, rak debelega črevesa in danke ter pljučni rak.

Načeloma gre za bolezen starejših, saj tri četrtine vseh primerov odkrijemo po 50. letu starosti. V naslednjih letih bo tako odkritih primerov raka vedno več, saj odstotek starejšega prebivalstva narašča, kot tudi onesnaženost okolja in naše nezdrave razvade.

Čeprav smo Slovenci glede na obolevnost in umrljivost za rakom nad evropskim povprečjem, to še ni razlog za obup. Gre za več sto različnih bolezni vseh organov in tkiv, zato je uspešnost zdravljenja odvisna od njegove vrste. Diagnoza že dolgo ni več smrtna obsodba, je pa zgodnje odkrivanje ključnega pomena. Zato je nujno, da znamo prisluhniti svojemu telesu in da poiščemo pomoč, ko zaslutimo, da telo za nas nima dobrih novic.

Več o raku v Sloveniji, njegovih opozorilnih znakih in simptomih ter o presejalnih programih in zgodnjem odkrivanju nam je zaupala izr. prof. dr. Maja Primic Žakelj, vodja Epidemiologije in Registra raka na Onkološkem inštitutu.

Avtor: Anja Kuhar

Rak nase opozarja že zelo zgodaj z različnimi znaki in simptomi. Če se najprej posvetiva ‘terminologiji’, kakšna je razlika med znakom in simptomom?

Simptom je človekov občutek (npr. slabost, mravljinčenje, bolečina), znak pa je klinično dokazljiv, kar pomeni, da je opazen tudi za zunanjega opazovalca (npr. ranica, bula, telesna temperatura).

Na spletu sem zasledila precej teh opozorilnih znakov. Na kaj vse naj bodo ljudje torej pozorni?

Res je, preden pa jih naštejem, naj posebej poudarim: vsi ti simptomi in znaki, na katere opozarjamo in bi lahko pomenili začetek rakavih sprememb, v veliki večini primerov niso nevarni.

Ljudje pa se morajo zavedati, da če kakšen izmed teh simptomov ali znakov ne izgine v 2–3 tednih, naj se ne tolažijo sami, da ‘bo že minilo’. Obiščejo naj svojega izbranega zdravnika, ki naj nato presodi, ali gre za nenevarno spremembo ali za znake, ki bi lahko pomenili začetek resnejše bolezni.

Opozorilni znaki:

– bulice in zatrdline kjerkoli na telesu,

– nepojasnjene krvavitve in izcedki iz katerekoli telesne odprtine,

– ranice in razjede, ki se ne zacelijo,

– spremembe prebave, kot so menjava driske in zaprtja ter kri v blatu,

– spahovanje, težko požiranje,

– nepojasnjeno nenamerno hujšanje,

– kašljanje in dolgotrajna hripavost,

– spremembe materinih znamenj.

Največ govorimo in morda so tudi najbolj vidne ali tipne različne bulice po telesu …

Vsaka bula ali zadebeljeno tkivo kjerkoli v telesu je opozorilni znak, da se nekaj dogaja. Zdravniki opozarjamo ljudi na samopregledovanje, in sicer na:

– samopregledovanje dojk – za zgodnje odkrivanje raka na dojkah, pri čemer pa naj opozorimo, da ni nujno, da se vse spremembe lahko otipajo;

– samopregledovanje mod – za zgodnje odkrivanje raka na modih, ki je značilen predvsem za moške med 20. in 35. letom ter ima izredno visoko uspešnost zdravljenja;

– pregledovanje zatrdlin na vratu, pod pazduho in v dimljah – zadebeljene bezgavke lahko opozarjajo na začetek raka bezgavk oz. limfnega raka. Nanj kaže tudi nočno potenje, značilen pa je za mlajše ljudi.

Zdravniki opozarjate tudi na ranice, ki se ne zacelijo.

Ranica ali razjeda na koži, ki se sama od sebe ne zaceli v 2–3 tednih, lahko pomeni začetek kožnega raka. Teh je več vrst, najnevarnejši pa je maligni melanom, ki za razliko od nekaterih rakov, ki nastajajo iz celic povrhnjice in so skoraj 100-odstotno ozdravljivi, nastaja iz pigmentnih celic. Nezdravljen lahko povzroča zasevke v bezgavkah in oddaljenih organih, zato je izredno pomembno, da smo pozorni na ranice in spremembe materinih znamenj in v takšnih primerih obiščemo zdravnika.

Poleg ranic, ki se ne zacelijo, pa moramo biti pozorni tudi na nepojasnjene krvavitve in izcedke iz katerekoli telesne odprtine?

Tako je. Če začneva pri ustni votlini: vsaka krvavitev v ustih je lahko posledica sprememb v ustni votlini. Še bolj kot krvavitve pa nas skrbi krvav izpljunek, ki v kombinaciji s težkim dihanjem lahko kaže na pljučnega raka. V takšnih primerih je nujno čim prej obiskati zdravnika, ki naj razjasni, ali gre za hudo vnetje pljuč ali za resno spremembo. Na te spremembe naj bodo še zlasti pozorni kadilci.

Vsaka neredna krvavitev iz maternice, zlasti po menopavzi, zahteva čim hitrejši obisk ginekologa. Takšna krvavitev lahko kaže na rakave spremembe materničnega vratu ali na raka materničnega telesa.

Krvavitve v urinu lahko kažejo na raka sečnega mehurja ali ledvic, krvavitve iz danke pa lahko opozarjajo na raka debelega črevesa in danke. Ljudje pogosto na površini blata opazijo kri, ki je lahko posledica krčnih žil v danki oz. t. i. hemoroidov. Če pa kri ne izgine, naj težavo čim prej razjasni zdravnik.

Poleg krvavitev v predelu danke pa imamo lahko s prebavo še drugačne težave, ki so pogoste sploh pri starejših ljudeh. Na kaj naj bodo ljudje pozorni?

Starejši naj bodo pogosti na spremembe prebave, kot sta menjavanje driske in zaprtja, zlasti, če se slednje pojavi na novo in mu sledi nepojasnjena driska. V tem primeru naj zdravnik razjasni, ali ne gre morda za raka debelega črevesa in danke, za katerega so značilne spremembe blata.

Bolj prikrit pa je rak na navzgornjem (ali desnem) debelem črevesu, torej na začetnem delu črevesa. Ta povzroča postopne, prikrite krvavitve, na katere predvsem pri starejših ljudeh kaže slabokrvnost.

Težave s prebavo v smislu spahovanja, občutka težke prebave itd. so lahko kazalec želodčnega raka, težave pri požiranju pa lahko pomenijo začetek raka na požiralniku.

Kako pa je z nepojasnjenim hujšanjem?

Vsako nenamerno hujšanje, torej izguba nekaj kilogramov v mesecu dni, čeprav si za to nismo zavestno prizadevali, lahko opozarja na začetek različnih vrst malignih bolezni.

Zlasti moški na takšno hujšanje niso pozorni. Če si morajo pas bolj zategniti kot običajno, pri čemer niso namerno hujšali ali povečali telesne dejavnosti, gre lahko za resno bolezen in morajo obiskati zdravnika.

Kot opozorilen znak sem zasledila še kašljanje in hripavost …

Hripavost, ki sama po sebi ne mine v 2–3 tednih, sploh če jo spremlja suh, dražeč kašelj, je lahko znak začetnega raka grla.

Če ljudje torej zasledijo te simptome in znake, naj čim hitreje obiščejo zdravnika, da bo tako zgodnje odkrivanje raka uspešnejše. In če se spet malo vrneva k terminologiji, kakšna je razlika med zgodnjim odkrivanjem raka in presejanjem?

Ljudje velikokrat ne ločijo pojmov. Presejanje pomeni pregledovanje navidezno zdravih ljudi, torej tistih, ki nimajo naštetih simptomov ali znakov, in je preventivno. Ko se znaki že pojavijo, pa ne govorimo več o presejanju, temveč o diagnostiki oz. zgodnjem odkrivanju raka.

Presejalne preiskave niso na voljo za vse vrste rakov, za nekatere vrste pa se je izkazalo, da so presejalni testi zelo učinkoviti. Pomembno je namreč, da imamo za vsako takšno preiskavo tudi dobro možnost zdravljenja. Ni smiselno iskati neozdravljivega raka, če ga ne moremo pozdraviti.

Državni presejalni programi

ZORA

je program, namenjen odkrivanju predrakavih sprememb in raka na materničnem vratu. Pri tem najstarejšem presejanem programu se pregledajo celice v brisu materničnega vratu.

DORA

je presejalni program za odkrivanje predrakavih sprememb in raka na dojkah, izvaja pa se ga z mamografijo.

SVIT

je program za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in raka debelega črevesa in danke. Gre za test blata na prikrito krvavitev.

Dr. Primic Žakelj ljudem polaga na srce, naj se udeležijo presejalnih testov, na katere so vabljeni po dopolnjenem 50. letu starosti (DORA, SVIT) oz. po 20. letu (ZORA), čeprav nimajo očitnih znakov, saj so ti programi namenjeni ravno zgodnjemu odkrivanju raka.

Če vam telo šepeta, da je z njim nekaj narobe, ga poslušajte in se obrnite na svojega izbranega zdravnika. V današnji dobi prepolnih ambulant in prezasedenih zdravnikov sta po mnenju dr. Primic Žakelj ustanova in izkušenost zdravnika ključnega pomena.

Tako se vam lahko zgodi, da vas prvič ne bodo vzeli resno. Če simptomi in znaki ne izginejo in če sami čutite, da je nekaj narobe, pojdite nazaj k zdravniku. Povejte mu, da vas skrbi in ga prosite, naj vas pošlje na nadaljnje preiskave. Ne dovolite si priti nazaj šele čez dva, tri mesece, saj boste morda morali še nekaj mesecev čakati na preiskavo in lahko da bo za zdravljenje težave že prepozno. Postavite se zase in vztrajajte, saj gre za vaše zdravje.

Za več informacij se lahko obrnete na Službo epidemiologije in register raka na ljubljanskem Onkološkem inštitutu, več informacij pa vam je na voljo tudi na portalu http://www.slora.si/

Ne spreglejte

V Sloveniji vsako leto odkrijejo 1400 novih primerov raka dojk, od tega je 6 do 8 % primarno razsejanega raka. Ta
Preberi več
Dojenje je za dojenčka najboljša izbira Dojenje je za dojenčka najboljša izbira. Za dojenčka materino mleko predstavlja optimalno prehrano, ki
Preberi več
Brez čakanja, s popolno organizacijsko podporo ter v mreži zanesljivih in strokovnih izvajalcev Oguljena fraza, star pregovor, ki smo ga
Preberi več
prepoznajte KVČB
Kronična vnetna črevesna bolezen (KVČB) je imunsko pogojeno vnetje prebavnega trakta. Gre za kronično, napredujočo bolezen, ki ima različno dolga
Preberi več
Revmatoidni artritis je kronična vnetna avtoimunska bolezen, ki prizadene sklepe, vezivno tkivo, mišice in kite. Pojavi se lahko v kateri
Preberi več
Slovenska tiskovna agencija je v sodelovanju s Slovenskim združenjem bolnikov z limfomom in levkemijo (L&L) v maju pripravila spletni dogodek L&L INFO
Preberi več
Sončenje in tudi vsakodnevni vpliv UV žarkov ima pomemben vpliv na zdravje in izgled vaše kože danes in čez  desetletja.
Preberi več
luskavica
Luskavica oziroma psoriaza je kronična vnetna bolezen kože. V nasprotju s prepričanjem nekaterih nikakor ni nalezljiva. Za njo zboli od
Preberi več