Eden najpogostejših rakov v Sloveniji je rak na debelem črevesu in danki. Zelo pomembno je njegovo zgodnje odkrivanje, saj je od tega odvisna uspešnost zdravljenja. Žal je umrljivost za tem rakom še vedno velika. V Sloveniji deluje Program Svit, v okviru katerega 65 do 70 % primerov raka na debelem črevesu in danki odkrijejo tako zgodaj, da onkološko zdravljenje ni potrebno. Če se bo v program vključilo vsaj 70 % vabljenih, bo v Sloveniji vsako leto za rakom debelega črevesa in danke umrlo 200 ljudi manj. Poznate program? Približali sta nam ga dr. Dominika Novak Mlakar, dr. med., vodja Programa Svit, in prim. Tatjana Kofol Bric, dr. med., z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Avtorica: Katja Štucin
Program Svit je namenjen moškim in ženskam, starim med 50 in 74 let, ki imajo urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje. Kakšna pa je verjetnost obolevanja za tem rakom pred 50. letom? Kako to, da zajemate to starostno strukturo?
Za rakom debelega črevesa in danke zbolijo večinoma osebe po 50. letu starosti, se pa bolezen lahko pojavi tudi pri mlajših, vendar bistveno redkeje kot po 50. letu.
Med bolnike z večjim tveganjem za razvoj bolezni sodijo potomci staršev z rakom debelega črevesa in danke, bolniki po operaciji raka debelega črevesa in danke, vsi, pri katerih so odstranili večje ali številne polipe, bolniki z ulceroznim kolitisom in Crohnovo boleznijo ter tisti, ki imajo družinsko adenomatozno polipozo ali dedni nepolipozni rak debelega črevesa. V ZDA ugotavljajo naraščanje obolevnosti pri mlajših od 50 let. Tudi v EU pozorno spremljajo, kaj se dogaja z rakom debelega črevesa in danke pri mlajših od 50 let.
V Sloveniji še ni bil opažen porast primerov. Razlogi za naraščanje raka med mlajšimi se iščejo predvsem v poslabšanju dejavnikov življenjskega sloga, kot so prehrana, debelost, sedeč način življenja.
Program Svit pri svojem delu sledi Evropskim smernicam za zagotavljanje kakovosti v presejanju in diagnostiki raka debelega črevesa in danke. Te so za potrebe Slovenije medicinski strokovnjaki s tega področja nadgradili v Slovenske smernice zagotavljanja kakovosti presejanja raka debelega črevesa in danke, ki opredeljujejo med drugim tudi, komu je presejalni program namenjen, v kakšnih časovnih obdobjih in kdo so posamezniki, ki imajo povečano tveganje za nastanek raka debelega črevesa in danke, in zato samo presejalni test na kri v blatu zanje ni primeren način spremljanja njihovega zdravja.
Kdaj moramo biti sami pozorni na opozorilne znake? Kakšni so?
Kot smo izpostavili, tveganje za raka debelega črevesa in danke naraste po 50. letu. Četudi je Program Svit namenjen populaciji v starosti od 50 do 74 let, je treba, ne glede na starost, pozorno spremljati znake, ki kažejo, da se v črevesu morda nekaj dogaja.
Znaki, ki zahtevajo pozornost in posvet z osebnim zdravnikom, so bolečina v trebuhu, spremenjen način odvajanja blata, izmenjujoče se zaprtje in driske, kot svinčnik tanko blato, črno blato, kri v blatu, povečano izločanje sluzi, nenamerno hujšanje. Po 75. letu starosti je osebni zdravnik tisti, ki presodi, ali njegov pacient potrebuje preiskavo črevesa in kakšno, ter pacienta nanjo napoti. Seveda pa morajo biti na omenjene znake še bolj pozorni ljudje z večjim tveganjem za razvoj raka na debelem črevesu in danki, med katere sodijo zgoraj našteti.
Kri v blatu ne pomeni nujno raka, kaj so lahko še vzroki za to?
Res je, če se pojavi v blatu kri, ne pomeni, da je to zagotovo znak za raka, torej, vsekakor to ni znak za paniko, je pa prav, da se zadevo spremlja in odide na pregled k osebnemu zdravniku, ki kasneje po potrebi posameznika napoti k specialistu.
Če pri kolonoskopiji ne najdejo sprememb v črevesu, so vzrok za pozitiven izvid na kri v blatu najpogosteje hemoroidi oziroma zlata žila. Pri nekaterih osebah pa vzroka za sledove krvi v blatu ni mogoče ugotoviti.
Kakšna je odzivnost Slovencev na pozive s strani Programa Svit?
Od začetka izvajanja Programa Svit do danes beležimo naraščanje odzivnosti v program. Od 57 % odzivnosti v letu 2010 je odzivnost narasla na 64 % v letu 2018. Podrobnejša poročila so na ogled na spletni strani Programa Svit.
Jo lahko ločimo glede na spol?
Podrobnejša analiza odzivnosti v letu 2018 je pokazala, da se najslabše odzivajo prebivalci zdravstvene regije Koper, kjer je odzivnost v program 61-odstotna, najboljša pa je odzivnost v zdravstveni regiji Kranj in Nova Gorica, kjer v programu sodeluje 68 % povabljenih. Slabše se v program odzivajo moški, med njimi predvsem mlajši od 60 let. Slabši odziv je pri osebah z nižjo stopnjo izobrazbe. V povprečju se odzivnost poslabšuje proti vzhodu Slovenije, vendar se je z dejavno promocijo programa in različnimi komunikacijskimi pristopi razlika po Sloveniji zelo zmanjšala.
Kakšni so pravzaprav razlogi za to, da se ljudje ne odzovejo?
Razlogi za neodzivnost v presejalni program se pogosto skrivajo v prepričanju ljudi, da so zdravi, v pomanjkanju časa in preobremenjenosti z drugimi obveznostmi, v strahu pred odkritjem raka, negativnem odnosu do zdravstvenega sistema oziroma že opravljeni kolonoskopiji ali zaradi prisotnosti drugih (težjih) zdravstvenih težav.
Pa se še nekoliko pomudimo pri statistiki. Koliko odstotkov ljudi, ki jih zajame Program Svit, ima dejansko raka na debelem črevesu in danki?
V času, odkar v Sloveniji deluje Program Svit, je življenje rešil že mnogim in jim kljub odkriti bolezni omogočil, da še naprej živijo polno in kakovostno življenje.
Zaradi zgodnjega odkrivanja raka na debelem črevesu in danki ter odstranjevanja predrakavih sprememb že beležimo upad novih primerov bolezni, kar je tudi primarni cilj programa in posledično pričakujemo tudi dolgoročno zmanjševanje umrljivosti za to boleznijo.
V okviru Programa Svit letno odkrijemo okoli 200 primerov raka debelega črevesa in danke, kar predstavlja okoli 0,2 % presejane populacije. Podrobnejše informacije za posamezno leto so dostopne v letnih poročilih na spletni strani Programa Svit.
Za konec še enkrat več opozorimo na pomembnost presejalnega Programa Svit. Zakaj je pomembno, da se ljudje odzovejo in pošljejo blato v pregled?
Rak na debelem črevesu in danki je ena izmed redkih rakavih bolezni, ki jo je mogoče preprečiti s presejanjem.
Med na videz zdravimi osebami na ta način odkrijemo tiste, pri katerih je velika verjetnost, da bi se iz odkritih sprememb razvil rak, ali že imajo začetno obliko raka. Zgodaj odkrita bolezen se uspešno zdravi, z odkritjem predrakavih sprememb pa bolezen lahko celo preprečimo.
Rak na debelem črevesu in danki se v telesu razvija več let, preden se pojavijo prvi simptomi. Pogosto je takrat, ko simptome opazimo in pomislimo, da z našim zdravjem morda nekaj ni v redu, že pozno, zato je pomembno, da ukrepamo prej.
Ker spremembe na črevesu ne krvavijo vedno, obstaja možnost, da se nam izmuznejo, zato je izjemnega pomena, da se posameznik vsakič, ko je povabljen, odzove na vabilo v preventivni program. Tako obstaja večja verjetnost, da bomo bolezenske spremembe odkrili pravočasno in jih tudi uspešno zdravili. Sodelovanje v Programu Svit je modra odločitev, ki vključenim posameznikom in s tem tudi njihovim bližnjim lahko reši življenje.
ABC
A V času, odkar v Sloveniji deluje Program Svit, je življenje rešil že mnogim.
B Rak na debelem črevesu in danki je ena redkih rakavih bolezni, ki jo je mogoče preprečiti s presejanjem.
C Od 57 % odzivnosti v Program Svit v letu 2010 je odzivnost narasla na 64 % v letu 2018.
