Rajk dojk sicer res velja za najpogostejšega raka pri ženskah, vendar tudi za enega najbolj obvladljivih, sploh če ga odkrijemo dovolj zgodaj, in veliko vlogo pri tem igramo prav ženske same, ki imamo moč dobesedno v svojih rokah – če se le vestno vsak mesec lotimo samopregledovanja dojk, ki pomaga opaziti še tako majhne spremembe, ki jih nato ovrednoti zdravnik.
Pogovarjali smo se z dr. Tanjo Španić, predsednico Združenja Europa Donna Slovenija, ki je raka na prsih prebolela tudi sama pri starosti 26 let, sama je bulico zatipala in imela to srečo, da so jo zdravniki jemali resno, kar pa ne drži za veliko mladih žensk, ki zbolijo za rakom dojk. Danes Španićeva pomaga ženskam, ki se soočajo z rakom dojk ali rakom jajčnikov, tokrat pa je svoje znanje delila z našimi bralci.
Avtorica: Anja Kuhar Glišić
Rak dojk
Kot zapišejo na spletni strani Onkološkega inštituta Ljubljana, je rak dojk v razvitem svetu prvi po pogostosti pri ženskah. Vsako leto za njim zboli več kot 1300 žensk (po podatkih registra raka Slovenije naj bi do 75. leta zbolela vsaka 13. ženska), in čeprav velja rak dojk za enega najbolj obvladljivih rakov, še vedno za njegovimi posledicami umre vsak dan ena ženska v Sloveniji, dodaja Španićeva. Najpogosteje zbolevajo ženske med 50. in 70. letom, pojavnost v zadnjih desetletjih narašča, vendar pa smrtnost zaradi večjega samopregledovanja in presejalnih programov upada. Petletno preživetje za Slovenijo znaša skoraj 86 %, tako Španićeva, kar je ravno na sredini evropskega povprečja. Kadar raka dojk odkrijemo pravočasno, so možnosti za ozdravitev velike in ravno pri tem lahko ženska s samopregledovanjem naredi ogromno.
Rak dojk je lahko neinvaziven in invaziven. Neinvaziven je v najzgodnejši obliki in ga običajno odkrijemo s pomočjo mamografije; medtem ko o invazivnem raku dojk govorimo, ko se rakave celice skozi bazalno membrano začnejo vraščati v vezivo dojke in tega največkrat odkrijemo s pomočjo samopregledovanja.
Med tveganja za nastanek raka dojk poleg starosti prištevamo dedno obremenjenost (če je torej v družini prisoten rak dojk, sem sodita tudi gena BRCA1 in BRCA2) ter reproduktivne dejavnike (če ženska recimo nikdar ni rodila ali je rodila pozno, če je bilo dojenje kratkotrajno, starost ob prvi menstruaciji itd.) pa tudi debelost in uživanje alkohola ter telesno nedejavnost.
Genetska obremenjenost
Zgoraj omenjena dedna obremenjenost je eden od dejavnikov tveganja za nastanek raka dojk in velja, da so bolj ogrožene ženske, v čigar družinah so za rakom dojk ali jajčnikov zboleli drugi krvni sorodniki, predvsem v prvem ali drugem kolenu ter še posebej, če so zboleli pred 50. letom starosti, lahko preberemo na spletni strani mutacija-brca.si. Kadar se rak dojk ali jajčnikov pojavi pri več članih družine, gre lahko za dedno gensko okvaro, ki znatno poveča možnost, da bi zboleli za enim od obeh rakov. Med najpomembnejša in zloglasna tako sodita gena BRCA1 in BRCA2. Ženske, pri katerih se zaradi primerov raka v ožjem sorodstvu opravi družinska anamneza in ugotovi prisotnost okvarjenih genov, so deležne natančnejšega spremljanja, v skrajnejših primerih pa se, kot denimo Angelina Jolie, lahko odločijo tudi za preventivno odstranitev dojk.
Tudi moški niso varni
Vse odkar je oče pevke Beyonce svetu priznal, da je prebolel raka dojk, je ta šele prišel na moški radar, opomni Španićeva. In čeprav na letni ravni le 1 % raka dojk predstavlja rak pri moških, v praksi v Sloveniji pomeni to med 12 do 15 moških, vsako življenje je pomembno. Pa ne le to, dodaja Španićeva, vsak primer moškega raka na dojkah bi moral za njegove sorodnice pomeniti velik alarm, saj v veliki meri to lahko pomeni prisotnost genskih mutacij, prisotnosti gena BRCA1 ali BRCA2.
Redno samopregledovanje
Ker je samopregledovanje dojk najboljša preventiva in tako najuspešneje zgodaj odkrijemo spremembe na dojki, dr. Tanja Španić priporoča, da samopregledovanje dojk izvajamo redno enkrat mesečno. Priporočilo velja za vse ženske vse od poznih najstniških let naprej, ko imajo že urejen reden menstrualni ciklus. Najbolj priporočljivo je, da si ženska dojke pregleda vsak mesec med 7. in 10. dnem po začetku menstruacije, ko dojke niso več občutljive ali boleče, ženske po menopavzi pa na izbrani dan v mesecu, ki naj bo vedno enak, dodaja sogovornica.
Zelo priporočljivo je, da pregled izvaja ženska sama in da se ne zanaša na letni pregled pri zdravniku, ki si ob tolikšnem številu pacientk ne more zapomniti vsakih prsi. Poleg tega da ženska sama najbolj pozna svoje prsi in zato tudi prej opazi spremembe, Španićeva dodaja, da ob samopregledovanju ženska tudi najlažje oceni morebitno bolečino ob dotiku ali neprijetne senzacije, poleg tega pa ženska sama najlažje sliši svoje telo – včasih tudi v odsotnosti simptomov preprosto začuti, da se v dojki nekaj dogaja.
Način pregledovanja
Španićeva razloži, da je pomembno pretipati obe dojki, bradavici in tudi podpazduhi. Obstaja več načinov za pregledovanje prsi, razlaga Španićeva, denimo krožno, zvezdasto (v smeri od bradavice navzven) in cikcak (po vzorcu črke Z) pregledovanje, lahko v smeri urnega kazalca ali v nasprotni smeri. Vsaka ženska si sama izbere svoj način pregledovanja, pravi dr. Španićeva, dobro pa je, da sistem ostaja vedno isti, da ne bi kakšnega predela izpustili. Ne smemo pozabiti na kožo dojk in simetrijo dojk.
Bradavico je treba prijeti vsaj z dvema ali tremi prsti in jo dobro pretipati in jo pritisniti tudi navznoter, če bi se kaj skrivalo pod njo. Pozabiti ne smemo niti na podpazduhe, ki so prav tako del dojk, saj se tam nahajajo bezgavke, ki drenirajo dojko, pove Španićeva. Najlažje je, če se sklonimo naprej, da lahko neovirano vstavimo prste v podpazduho in pretipamo podpazdušno področje.
Španićeva razlaga, da se pri manjših prsih (denimo košarica A ali B) svetuje samopregledovanje dojk v stoje, pri velikih košaricah pa leže, saj se v takšnem položaju dojka razleze v večjo površino in je dostop lažji.
Čeprav so se na tržišču pojavili razni pripomočki za samopregledovanje dojk, kot so različne svetilke, majhni bralniki in podobno, Španićeva pove, da se do zdaj nič od tega ni izkazalo za enako dobro kot dobro staro samopregledovanje z roko, saj vsej napredni tehnologiji manjka subjektivni občutek.
V zadnjem času so popularne tudi termografije dojk, vendar se po besedah sogovornice tudi te niso izkazale za dovolj učinkovite ali vsaj toliko učinkovite kot mamografija.
Brest test
Na voljo je tudi brezplačna aplikacija za pametne telefone ‘Breast test’, ki jo je razvila Europa Donna in je prevedena v 13 jezikov. V aplikaciji lahko najdemo z dejanskimi slikami prikazan pravilen postopek pregledovanja dojk in opise ter nastavljiv opomnik, pa tudi menstrualni koledarček in možnost beležk. Španićeva še doda, da aplikacija ne zbira osebnih podatkov in je namenjena le izobraževanju in preventivnemu pregledovanju dojk.
Simptomi, ki nas morajo skrbeti
Če zatipamo trdo, nebolečo zatrdlino v dojki, je nujen takojšen obisk zdravnika. Ni pa le zatrdlina znanilka morebitnega raka na prsih, pozorni moramo biti tudi na izcedek iz bradavice (v odsotnosti dojenja), najsi bo prozoren ali krvav, izcedek – sploh če prihaja zgolj iz ene dojke – velja za nekaj nenormalnega, razlaga Španićeva in doda, da seveda ni vsaka sprememba na dojkah rak, lahko gre tudi za drugačne težave, vseeno pa je stanje nujno potrebno raziskati. Skrb vzbujajoča je tudi bradavica, ki se uvleče sama vase, takrat lahko pod njo raste tumor. Bezgavke so lahko na otip povečane.
Na raka lahko opozarja tudi sprememba kože, najsi bo to sprememba barve (pordela, pomarančasta koža, značilna sploh za vnetnega raka dojk), teksture (denimo vdrta koža) ali toplote, prav slednja velja za pomemben simptom raka na dojki.
Med bolezenske znake raka na dojki prištevamo suh in dražeč kašelj, stalno utrujenost, motnje vida, bolečine v kosteh, izguba teka in hujšanje, pa tudi glavoboli in bruhanje.
Preventivni presejalni program DORA
Vse od leta 2008 je v Sloveniji na voljo državni presejalni program za raka dojk DORA, ki je v letu 2018 pokril celotno Slovenijo in je namenjen ženskam v starosti od 50. do 69. leta brez bolezenskih znakov v dojkah, ki so vsako drugo leto upravičene do mamografije z namenom zgodnjega odkrivanja bolezenskih sprememb.
Ženske, ki so dokazano gensko obremenjene oziroma obstaja družinska nagnjenost k raku dojk, so vključene v posebne programe spremljanja, ki so jim individualno prilagojeni; medtem ko vsem ostalim ženskam, mlajšim od 50. leta, ne ostane drugega kot samopregledovanje, zaključi Španićeva.
ABC
A Za rakom dojk vsako leto zboli približno 1300 žensk, najpogosteje med 50. in 70. letom.
B Samopregledovanje dojk nam omogoča dovolj zgodno odkrivanje rakavih sprememb.
C V primeru zatrdlin, izcedka iz bradavic, sprememb na koži in v toploti, moramo takoj obiskati zdravnika.
