Dejstvo je, da zbolevanje za rakom v razvitem svetu in tudi pri nas narašča. V Sloveniji letno zboli na novo že okoli 12.000 ljudi. Kljub tem nespodbudnim podatkom pa je razveseljivo dejstvo, da sodobni postopki odkrivanja in zdravljenja bolezni omogočajo vse več ljudem živeti tudi po bolezni polnovredno življenje v njihovem delovnem in socialnem okolju.
V Sloveniji je skoraj 70.000 ljudi, ki so se že srečali z diagnozo rak. Beseda še vedno zbuja strah. Ni lahko tistemu, ki se sooča z njim in ga premaguje na različne načine. To še predobro vedo člani slovenskega onkološkega društva, ki mu predseduje prim. Marija Vegelj Pirc, dr. med.
Njihovo geslo »Živimo drug za drugega« spodbuja vse, ki so se že kakorkoli srečali s to boleznijo, da po svojih močeh pomagajo vsem tistim, ki preživljajo težke trenutke.
Avtor: Saša Vrbančič
Društvo onkoloških bolnikov Slovenije združuje bolnike z rakom, njihove svojce, prijatelje, zdravstvene strokovnjake in vse, ki želijo sodelovati pri reševanju problematike raka, se zavzemati za krepitev zdravja in čim bolj kakovostno življenje z boleznijo.
Ustanovitev društva sega v leto 1986, od leta 2005 pa ima status humanitarne organizacije. Strokovni svet društva sestavljajo priznani strokovnjaki s področja onkologije. Le-ta daje mnenja k raznim programom in njihovo izvajanje tudi spremlja.
Društvo sodeluje s sorodnimi združenji doma in v tujini. Je aktivni član Mednarodne organizacije za samopomoč žensk z rakom dojke Pot k okrevanju (Reach to Recovery – Volunteer Breast Cancer Support, RRI), Mednarodne zveze organizacij bolnikov (International Alliance of Patients Organisations, IAPO) in Evropske zveze bolnikov z rakom (European Cancer Patient Coalition, ECPC). Društvo izdaja glasilo Okno in različne publikacije izobraževalnega značaja.
Poslanstvo društva
Stisk, ki jih prinaša bolezen, ni enostavno premagovati. Zato je osnovno poslanstvo društva medsebojna pomoč in izmenjava izkušenj bolnicam in bolnikom na poti okrevanja in rehabilitacije.
Skupine za samopomoč
Ker so potrebe onkoloških bolnikov zelo specifične, se ti povezujejo glede na vrste obolenja. Le tako je samopomoč lahko najbolj učinkovita. Program »Pot k okrevanju – organizirana samopomoč bolnikov z rakom« vključuje individualno in skupinsko samopomoč. Skupina, ki je odprtega tipa, vodi prostovoljni tim (prostovoljec – koordinator skupine in strokovni vodja), ki je za svoje delo posebej usposobljen. Spoštovati mora načela skupinskega dela, kot so: zaupnost, demokratičnost, strpnost, tolerantnost, enakopravnost, svoboda, sprejemanje.
Poleg rednih mesečnih srečanj po potrebi organizirajo manjše skupine za različne interesne dejavnosti (učenje sprostitve in vizualizacije, telovadba, plavanje, pohodništvo, izleti, ogledi kulturnih prireditev) in pomoč težje obolelim ali socialno ogroženim članom.
Samopomoč žensk z rakom dojke
Več kot 25-letno tradicijo imajo skupine za samopomoč žensk z rakom dojke. V Sloveniji trenutno deluje po različnih krajih 19 skupin. Če ste tudi vi med tistimi, ki šele okrevate, doživljate stisko in potrebujete pomoč, potem ste prisrčno vabljene v njihove vrste. Tudi če ste težave že prebrodile in bi lahko pomagale drugim, so vam vrata odprta.
Samopomoč moških z rakom na modih
Rak na modih je bolj redka bolezen, saj predstavlja le 2 % vseh rakov pri moških. Vsako leto na novo zboli okoli 80 moških, večinoma med 20. in 35. letom starosti. Prvo zdravljenje z operacijo opravi urolog, nato so vsi bolniki obravnavani na Onkološkem inštitutu. Vsak posameznik se spopade z boleznijo na svoj način, vendar pa so bila medsebojna prijateljstva z bolniških oddelkov marsikomu tudi še kasneje v oporo. Prostovoljno delo in ustanovitev skupine za samopomoč je ugledala luč leta 2002 in od takrat je v njej našlo oporo in pomoč veliko rehabilitiranih bolnikov.
Individualna samopomoč
Individualno samopomoč izvajajo posebej usposobljeni prostovoljci z obiski novoobolelih še v času bivanja v bolnišnici, za pogovor in telefonsko svetovanje so na voljo tudi po odpustu. Prostovoljec je lahko vsakdo, ki je najmanj pred dvema letoma uspešno prestal zdravljenje raka, je dobro rehabilitiran, telesno in duševno zdrav in je opravil začetno usposabljanje.
Že drugo leto pa deluje na Onkološkem inštitutu društveni Info center, kjer so prostovoljci dnevno na voljo za informacije, svetovanje in izdajo publikacij bolnikom in njihovim svojcem.
Koristni nasveti za vsak dan
Naše zdravje je zelo dragoceno in ni samoumevno. Največ lahko zanj storimo sami. Na žalost se tega zavemo šele, ko se soočimo z boleznijo in ugotovimo, da smo zanj storili premalo. Ampak nikoli ni prepozno, zato lahko že danes začnemo skrbeti zanj z zdravim načinom življenja. V društvu strokovnjaki z veseljem svetujejo, katerih temeljnih pravil se moramo držati. Predvsem pa je pomembno, da vsak dan skrbimo za ustrezno prehrano, fizično aktivnost in se izogibamo stresu.
Prehrana bolnika z rakom naj bo uravnotežena varovalna prehrana. Pomembno je, da je zadoščeno povečanim potrebam bolnika po energiji in beljakovinah. Ob pestri, raznovrstni in normalni prehrani se mora bolnik dobro počutiti in imeti kondicijo. V procesu zdravljenja ali ob drugih bolezenskih zapletih pa je skrbno načrtovana prehrana (prehranska terapija) bistvenega pomena. Bolniku omogoča ponovno izgradnjo poškodovanih telesnih tkiv in povečuje njegovo sposobnost, da se ubrani pred okužbami. Napačno bi bilo, da bi bolniki nasedali raznim »protirakavim« teorijam in dietam in se izstradali. Veliko koristnih receptov glede priprave hrane lahko najdete tudi v reviji Okno, ki jo izdaja društvo.
Poleg prehrane je pomembna tudi redna telesna aktivnost, ki krepi telo in dviga imunsko odpornost. Poleg fizičnih učinkov ima tudi številne pozitivne psihične spremembe, saj dviga samozavest, zmanjšuje depresivnost in krepi samopodobo. Vsaj 3-krat tedensko po eno uro je priporočena hoja v kombinaciji s tekom. Če vas navdušuje kak drug šport, si ga privoščite, pomembno je, da uživate v njem. Vendar bodite zmerni in ne pretiravajte.
Stres je tretji dejavnik, ki pomembno vpliva na naše zdravstveno stanje. Povezave med daljšim doživljanjem hudega stresa in boleznijo so znanstveno potrjene, saj je to področje dobro raziskano. Negativni stres pušča trajne posledice, zato je bistveno, da ga znamo prepoznati in obvladovati. Krepite samospoštovanje, pozitivno razmišljajte, upoštevajte lastne potrebe, izražajte svoja čustva in mnenja in si vzemite čas za stvari, ki vas veselijo in izpolnjujejo. V društvu so vam pripravljeni pomagati z nasveti.
Bolniki pripovedujejo
Bronja pripoveduje svojo zgodbo
»Karkoli je že bilo, vedno sem verjela, da za vse težave obstaja rešitev. Mora. Vsaj ena. In da bolezen, tudi če gre za raka, še zdaleč ne pomeni konca. In da to še zdaleč ni najhujša stvar, ki te lahko doleti. To sem vedela že takrat. Mogoče zato, ker sem se, pravzaprav še kot otrok, srečala s koncem. Čisto pravim. Ko rešitve ne moreš več iskati. Ko je vse zaman. Teden dni po moji valeti smo v njenem najlepšem kostimu in novi bluzi pokopali mojo mamo. In le nekaj let po moji bolezni se je Roku v Šitah nad Tamarjem nekega vročega julijskega jutra zlomil klin. In še eden. In še eden. Vse do dna.«
(nadaljevanje zgodbe pogumne Bronje najdete na spletni strani društva onkoloških bolnikov Slovenije: http://www.onkologija.com/sl/domov/pogovori_in_komunikacija/pricevanja/)
Želite sodelovati tudi vi? Pomagati sebi in drugemu? Vljudno vabljeni, da se pridružite društvu. Za vse dodatne informacije so vam na voljo spodnji kontaktni podatki:
Društvo onkoloških bolnikov Slovenije
Cancer Patients’ Association of Slovenia
Poljanska cesta 14
1000 Ljubljana
Tel: 01/430 32 63 begin_of_the_skype_highlighting, 01/430 32 63 end_of_the_skype_highlighting
Gsm: 041 835 460 begin_of_the_skype_highlighting, 041 835 460 end_of_the_skype_highlighting
Fax: 01 430 32 64
E-pošta: dobslo@siol.net
Marec, 2011
