Avtorica: Andreja Košir
Sogovornica pojasni, da je pri ženskah eden najbolj občutljivih delov telesa prav spodnji del trebuha oziroma mala medenica. Mišice medeničnega dna morajo (za)držati težo celotnega trebuha. »Vsako dvigovanje bremen, kašelj, zaprtje, vsak pritisk navzdol … Vse to lahko pomeni poškodbo. Na nastanek oziroma poslabšanje stanja stresne urinske inkontinence seveda na prvem mestu vplivajo vaginalni porodi in nosečnost, velikemu tveganju pa so izpostavljene tudi ženske, ki opravljajo fizično zelo naporno delo,« dejavnike tveganja pojasni dr. Šelih Martinec. Strokovnjakinja doda, da na tovrstne težave v veliki meri vpliva tudi naš način življenja, torej navade. Velika dejavnika tveganja sta tako tudi čezmerna telesa masa in kajenje.
Do stresne urinske inkontinence pride, ko se sečnica spusti prenizko. »Ko pritisk v trebuhu naraste zaradi določenega razloga, vsa teža pritisne navzdol. Ker je vezivno tkivo oslabljeno, se sečnica znajde pod sramno kostjo in tako nam uide voda. Temu pravimo stresna urinska inkontinenca,« pojasnjuje dr. Ksenija Šelih Martinec. Dodaja še, da če želimo zadržati vodo, potrebujemo močno in kakovostno vezivno tkivo. Močne morajo biti tako mišice medeničnega dna kot tudi vezivo okrog sečnice in nožnice. Na kakovost in moč veziva vpliva predvsem raven beljakovine kolagen v nožnici. Raven kolagena v našem telesu s starostjo upada, sam proces pa postane še posebej intenziven prav po obdobju menopavze.
Sogovornica se strinja, da je o težavah z nenadzorovanim uhajanjem urina težko govoriti, vendar se po njenih opažanjih stanje vseeno premika v pozitivno smer, še posebej zahvaljujoč različnim neinvazivnim metodam: »Ker obstaja nova možnost terapije, se ljudje lažje odprejo in spregovorijo o svojih težavah.«
Urinska inkontinenca močno vpliva na kakovost posameznikovega življenja. Številni ljudje se zaradi tega dobesedno izolirajo od drugih, ostajajo doma, ne upajo med ljudi …
Kot poudari dr. Ksenija Šelih Martinec, na genetiko seveda ne moremo vplivati, lahko pa vplivamo na svoj način življenja. Strokovnjakinja svetuje, naj, če kadimo, opustimo to razvado. Prav tako se pred dogodki oziroma situacijami, za katere vemo, da dostop do stranišča ne bo vedno mogoč, izogibamo uživanju pijač, ki vsebujejo kofein (kava, čaji, različne gazirane pijače), saj slednji deluje kot diuretik.
Sogovornica meni, da je smiselno uživati vitamin C, ki deluje kot kofaktor pri tvorbi kolagena. Po njenem mnenju je zelo pomembna tudi skrb za redno prebavo in krepak imunski sistem, seveda pa tudi ohranjanje zdrave telesne mase.
Ženske lahko za preprečevanje urinske inkontinence veliko naredimo same. Poleg vsega zgoraj naštetega velja tudi redno izvajati Keglove vaje, da okrepimo mišico medeničnega dna. Po besedah sogovornice ženske na Keglove vaje pogosto kar nekako pozabijo, vendar gre še vedno za odlično metodo za preprečevanje oziroma lajšanje težav z urinsko inkontinenco.
Kot pove dr. Šelih Martinec, imamo za zdravljenje stresne urinske inkontinence na eni strani na voljo operativne, na drugi pa neoperativne metode. »Od neoperativnih metod smo do nedavnega poznali samo trening mišic, zdaj pa imamo na voljo tudi laser in uporabo lastne plazme, bogate s trombociti. Ne glede na to, da gre za precej nove metode, so rezultati do zdaj zelo spodbudni,« pojasni sogovornica.
Za zdravljenje stresne urinske inkontinence uporabljamo dva tipa laserja, in sicer laserja Erbij in CO2. Razlika med njima je v tem, da je laser CO2 kar 10-krat močnejši od laserja Erbij, zaradi česar so rezultati boljši in predvsem trajnejši. Dr. Šelih Martinec je pri svojem delu preizkusila že obe vrsti prej omenjenih laserjev in pravi, da je razlika med njima očitna.
Uporaba laserja ima v medicini že precej dolgo zgodovino in nedolgo tega so njegove učinke prenesli tudi na področje zdravljenja stresne urinske inkontinence.
»Ko dosežemo določeno temperaturo, stimuliramo celice v tkivu, da začnejo proizvajati kolagen. Z laserjem torej vplivamo prav na pospešeno tvorbo kolagena. Gre za proces, zato je treba na rezultate nekoliko počakati. Po približno treh tednih se začne tvorba kolagena v nožnici povečevati in nato raste tudi do šest mesecev,« delovanje laserja pojasni dr. Šelih Martinec.
Na vprašanje glede uspešnosti tega neoperativnega posega sogovornica odgovori, da smo ljudje različni in se zato tudi različno odzivamo, zaradi česar je zelo težko vnaprej napovedati rezultate. Po njenih izkušnjah pa so ti v večini primerov vendarle zelo spodbudni. Raven kolagena se po posegu določeno obdobje strmo dviguje, nožnica postane bolj čvrsta in zato lažje pridrži mehur. Hkrati se nožnica tudi zoži, kar zagotavlja boljše občutenje med spolnimi odnosi.
Poseg traja vsega skupaj od pet do deset minut, treba pa je opraviti od dve do tri terapije. Strokovnjakinja opozori, da tudi tu ne gre za neko čudežno metodo, katere rezultati bi kar trajali in trajali, saj sčasoma raven kolagena v nožnici začne spet upadati, ta pa postane ohlapna. Ker gre še za zelo mlado metodo, protokola, na koliko časa bi bilo treba poseg ponavljati, še ni. Dr. Šelih Martinec meni, da bo tovrsten protokol tudi zelo težko sestaviti in postaviti neke smernice, saj je vsaka ženska zgodba zase in se odziva na svoj način.
Poudariti velja, da gre za popolnoma varno in neinvazivno metodo. Dr. Ksenija Šelih Martinec našteje vse ključne prednosti laserskega zdravljenja stresne urinske inkontinence:
Po njenih besedah je najbolj očitna slaba stran te metode ta, da je poseg za zdaj plačljiv, vendar upa, da se bo tudi tu v prihodnosti kaj premaknilo in bo metoda na voljo širšemu krogu ljudi.
Strokovnjakinja opozori, da je pred posegom treba ugotoviti, za kakšno vrsto inkontinence sploh gre. Urgentne urinske inkontinence namreč ne moremo zdraviti z laserjem. »Pri stresni urinski inkontinenci na splošno drži, da se mlajše ženske bolje odzovejo na poseg, vendar pa zna žensko telo pogosto tudi popolnoma presenetiti. Moja najstarejša pacientka, ki smo ji s to metodo pozdraviti stresno urinsko inkontinenco, je bila stara kar 92 let. Do 70. leta naj bi bili sicer rezultati posega boljši, vendar pa je kljub tem smernicam vsak človek še vedno zgodba zase,« o svojih izkušnjah in rezultatih laserskega zdravljenja stresne urinske inkontinence pripoveduje dr. Ksenija Šelih Martinec.
Človeško telo je zares preveč zapleteno in kompleksno, da bi ga lahko kar povsod umeščali v neke kalupe. In to velja tudi pri metodi laserskega zdravljenja stresne urinske inkontinence. Nemogoče je vnaprej napovedati, kakšen bo rezultat. V večini primerov se pokažejo velika izboljšanja, zaradi česar bo tovrstno zdravljenje neprijetnih težav z nenadzorovanim uhajanjem urina zagotovo še dodatno utrdilo svoje mesto v medicinskem prostoru.