Obstaja šala, da če se nekdo znajde v finančnih težavah, še vedno lahko proda ledvico. Dejstvo je, da se to res dogaja in obenem priča o tem, kako zelo poseben in pomemben organ so ledvice oz. ledvici, saj imamo dve. Z eno lahko preživimo, saj bo ta načeloma prevzela naloge obeh, pravi prof. dr. Sebastjan Bevc, specialist interne medicine, a pešanje zdravja ledvic nas lahko stane tudi življenja, saj ledvični bolniki pogosto bolehajo in umrejo za srčno-žilnimi boleznimi. Dodaja, da naj bi vsak deseti zemljan imel kronično ledvično bolezen.
Ob vsakoletnem svetovnem dnevu ledvic (tretji četrtek v marcu) specialisti za ledvične bolezni (nefrologi) bolnike spodbujajo, da izbranega osebnega zdravnika povprašajo o delovanju ledvic, še posebej če imajo sladkorno bolezen, povišan krvni tlak, čezmerno težo in/ali imajo starše ali sorodnike z ledvično boleznijo.
Avtorica: Petra Bauman
Ledvice so parni organ
prof. dr. Sebastjan Bevc, specialist interne medicine
Ledvici ležita v trebuhu ob vsaki strani hrbtenice zadaj pod rebri in sta obdani z obilico maščobnega tkiva. Pri odraslem človeku ledvica v dolžino meri približno 10 cm, široka je približno 6 cm in debela 4 cm. Velikost pogosto primerjamo z velikostjo pesti, mobilnega telefona ali računalniške miške, obliko pa z obliko fižola. Tehta približno 150–170 gramov.
Vsaka ledvica ima dve pomembni žili, ledvično arterijo, ki izhaja iz glavne odvodnice (aorte) in ledvično veno, ki se iz ledvice vrača v spodnjo votlo veno. Po arteriji priteče v ledvico kri, ki jo je treba prečistiti. V ledvici se arterija razveji na številne manjše žilice, ki tvorijo žilne klobčiče, te pa obdajajo majhna cedilca. Te skupke imenujemo ledvična telesca in v vsaki ledvici jih je približno milijon.
V ledvičnih telescih se kri prečisti in tvori urin. Po ledvični veni se nato prečiščena kri vrača v preostali del telesa, nastali urin pa se iz cedilc steka po zbiralnih kanalčkih v čašice. Iz čašic se urin zbere v ledvičnem mehu in odteče po sečevodu v mehur, od tam pa po sečnici iz telesa.
Kaj »počnejo« ledvice
Glavna naloga ledvic je čistiti kri in tvoriti urin. Ledvice čistijo kri tako, da izločajo odpadne snovi, ki nastanejo v človeškem telesu ob prebavi hrane (beljakovine, maščobe, ogljikovi hidrati, minerali, vitamini). Ledvice vsak dan prečistijo do 180 litrov krvi, kar pomeni, da našo življenjsko tekočino očistijo približno 50-krat na dan. Ledvice vzdržujejo tudi ravnovesje tekočin na način, da potrebno vodo v telesu zadržujejo, presežek vode pa iz telesa odstranijo z urinom. Količina dnevno izločenega urina znaša okoli 1,8 litra. Prav tako ledvice tvorijo in izločajo tudi hormon renin, ki uravnava krvni tlak, ter eritropoetin, ki spodbuja nastajanje rdečih krvničk (eritrocitov) za dobro krvnost telesa. Ledvice spremenijo tudi vitamin D, ki ga dobimo s hrano, v njegovo aktivno obliko, kar pomaga pri vsrkavanju kalcija iz hrane, rasti kosti in zob in ohranja kosti zdrave in močne.
Ali ledvice »delajo« 24 ur na dan
Ledvice pri svojem delu sledijo dnevno-nočnem ritmu delovanja telesa, kar pomeni, da so praviloma bolj dejavne čez dan, ko smo običajno telesno bolj dejavni, se prehranjujemo in zaužijemo več tekočin. Znano je, da motnje spanja vplivajo na ritem delovanja ledvic in dolgoročno tudi na upad ledvičnega delovanja.
Koliko bolezni ledvic obstaja
Obstajajo številne bolezni ledvic, ene izvirajo primarno iz ledvic, druge pa so posledica dejavnikov tveganja ali drugih bolezni, ki vplivajo tudi na delovanje ledvic. Najpogostejša vzroka ledvične bolezni sta povišan krvni tlak in sladkorna bolezen, sledijo okužbe sečil, cistične bolezni ledvic, vnetja ledvičnih telesc (glomerulonefritisi), ledvični kamni, rak ledvic. Ledvičnih bolezni, ki bi bile značilne le za en spol, ne poznamo. Moški pogosteje zbolevajo za težavami ledvičnih kamnov, ženske imajo več okužb sečil, ledvične težave pa lahko imajo tudi v nosečnosti (preeklampsija – visok krvni tlak in prisotnost beljakovin v urinu).
Znaki, da je nekaj narobe z ledvicami
Ledvična bolezen na začetku ne dela nobenih posebnih težav, pravimo, da je asimptomatska. Jasni klinični znaki bolezni se pojavijo, ko je ledvična bolezen že zelo napredovala. Bolniki tožijo za utrujenostjo, oslabelostjo, brezvoljnostjo, suho kožo, srbečico. Vzrok je nabiranje neizločenih odpadnih produktov presnove. Pomanjkljivo izločanje soli in vode povzroči otekline (edeme), ki se v nasprotju s srčnim popuščanjem ne kažejo najprej na nogah, ampak se pojavijo na obrazu, najbolj opazno na vekah. Zgodijo se spremembe na ravni filtriranja krvi v ledvičnih telescih, saj v urin iz krvi preidejo beljakovine (proteinurija) in eritrociti (hematurija). Kadar je izločanje beljakovin z urinom obilno, se urin peni. Povečanega števila eritrocitov v urinu običajno ne zaznamo kot rdeče razbarvanje urina, pač pa to razkrije laboratorijski pregled urina.
Znak obolenja ledvic je tudi zmanjšana količina izločenega urina, ki je bolj temen. Bolniki lahko tožijo za topo bolečino. Ledvično bolezen v najzgodnejši fazi odkrijemo le s preiskavami krvi in urina. V pomoč nam je tudi ultrazvočna preiskava sečil, neinvazivna, ponovljiva in dostopna metoda opredelitve morebitnih oblikovnih nepravilnosti ledvic in mehurja.
Pekoče uriniranje in prisotnost beljakovin
Pekoče uriniranje je značilen znak okužbe spodnjih sečil, katerih izvor sta sečnica in mehur. Pri ženskah so pogoste nezapletene okužbe sečil, ki jih potrdimo z oddajo urina za urinokulturo in identifikacijo vrste bakterije. Okužba spodnjih sečil se lahko razširi tudi do ledvic, v najslabšem primeru pa se po krvi razvije tudi sistemska, življenjsko ogrožajoča okužba. Ob okužbi spodnjih sečil je pogosto prisotna tudi proteinurija (čezmerno izločanje beljakovin z urinom), kar si lahko razložimo s prehajanjem beljakovin iz vnetih celic epitelija (sluznice) tkiva mehurja in sečnice. Pogosta vnetja lahko pustijo brazgotinske spremembe na tkivu, kar pa sicer redko pomembno vpliva delovanje spodnjih sečil. Preprečevanje temelji na dobri hidraciji, higieni, rednem praznjenju mehurja, uživanju brusničnega čaja.
Preberite tudi prispevek: Urin kot pokazatelj prvih sprememb v telesu – ABCzdravja.si
Kdaj do družinskega zdravnika in kdaj do specialista
Osebni družinski zdravnik z zdravljenjem morebitnega povišanega krvnega tlaka (arterijske hipertenzije) in sladkorne bolezni že uspešno deluje v duhu preprečevanja nastanka in napredovanja kronične ledvične bolezni. Če ugotovi patološki urin (proteinurija in/ali hematurija) in posumi na primarno obolenje ledvičnih telesc (glomerulonefritis), naj bolnika napoti k nefrologu. Enako naj ravna tudi v primeru, ko bolnik kljub večtirni terapiji nima zadovoljivo urejenega krvnega tlaka. V pomoč pri opredelitvi ledvičnih težav bo tudi ultrazvočni pregled sečil. K nefrologu spadajo tudi bolniki s hitro in/ali zelo napredovalo kronično ledvično boleznijo, pri katerih že ugotavljamo zaplete kronične ledvične bolezni in potrebujejo morda nadomestno dializno zdravljenje ali le prehodno nujno dodatno diagnostično in specifično terapevtsko ukrepanje.
Preberite tudi prispevek: Bolezen ledvic in srčno-žilni zapleti – ABCzdravja.si
Kdaj ledvice zares bolijo
Trkanju po ledvicah na hrbtu strokovno rečemo »ledveni poklep«. Ta je značilno boleč pri bolezenskih stanjih vnetja ledvic, ledvičnih kamnih, velikih cistah ledvic ali drugih tumorjih ledvic.
Preberite tudi prispevek: Zakaj nastanejo ledvični kamni? – ABCzdravja.si
Kakor se ledvice zelo aktivno vpletajo v delovanje celega telesa, so tudi vprašanja, ki jih zdravnik zastavlja bolniku v ambulanti, številna in pestra. Zdravnika zanima splošno počutje, prisotnost edemov, morebitno težko dihanje, ledvene bolečine, spremembe na koži, srbenje kože, količina in barva urina, težave pri uriniranju. Zdravnika zanimajo razvade, urejenost krvnega tlaka, sladkorne bolezni, zdravila, ki jih bolnik uživa, ali je bil bolnik izpostavljen kakšnim preiskavam s kontrastnim sredstvom (npr. CT, koronarografija), kakšno hrano uživa, koliko tekočine zaužije dnevno.
Zdravljenje bolezni ledvic
Bolezni ledvic zdravimo glede na vzrok nastanka ledvične bolezni. Primarne bolezni ledvic običajno, poleg neimunološkega ali podpornega zdravljenja, potrebujejo specifično imunosupresivno zdravljenje. Podporno neimunološko zdravljenje v največji meri predstavljajo zdravila, ki urejajo krvni tlak in sladkorno bolezen. Imunosupresivno zdravljenje danes obsega zdravljenje s steroidi, citostatiki, različnimi biološkimi zdravili. Pri napredovanju kronične ledvične bolezni je običajno treba zdraviti tudi pričakovane zaplete kronične ledvične bolezni (slabokrvnost, presnovna kostna bolezen). Z zdravili nadomeščamo pomankanje eritropoetina, vitamina D in kalcija v telesu. Z uporabo zdravil, ki vežejo kalij in fosfat, pa oba elektrolita uspešno izločimo iz telesa (vrednosti kalija in fosfata v krvi sta pri napredovalih stopnjah kronične ledvične bolezni povišana, saj ju ledvice ob zmanjšani sposobnosti filtracije niso sposobna v zadostni meri izločiti.
Preberite tudi prispevek: Hemodializa in presaditev ledvice – ABCzdravja.si
Toplo okoli ledvic?
Da mora biti okoli ledvic toplo, je bolj mit kot resnica. Pravimo, da nas bolijo ledvice, in jih okrivimo za bolečino v hrbtu. Če bi vedeli, pojasnjuje Sebastjan Bevc, kako zelo dobro so naše ledvice skrite in varovane v maščobnem ovoju (»v loju«, kot pravijo), bi se verjetno strinjali, da nas ledvice res težko bolijo. Kako globoko in na varnem so ledvice v telesu, razkrije tudi stari izraz za ledvico: obist in rek, povezan z njo: Poznati do obisti!«
Zakaj lahko preživimo samo z eno ledvico
Če se rodimo z le eno ledvico, praviloma ta prevzame naloge obeh, zato sta naše življenje in razvoj telesa normalna. Da živimo le z eno ledvico, najpogosteje izvemo naključno, običajno v odrasli dobi. Kadar ledvico izgubimo po rojstvu zaradi poškodb ali bolezni, se v fazi razvoja telesa preostala ledvica odzove z večjo aktivnostjo in rastjo ter nadomesti izgubo. Drugače je, če ledvico zaradi poškodb ali bolezni izgubimo v odrasli dobi. Starejši kot smo, manjša je verjetnost, da bo preostala ledvica nadomestila primanjkljaj, vendar pa običajno tudi v tem primeru ne bomo občutili upada kakovosti življenja. Pomembno je, da se ob dejstvu, da imamo le eno ledvico, tega zavedamo in se še bolj trudimo ohraniti edino ledvico zdravo.
Koliko moramo v resnici spiti
Zadostne hidracije ni lahko doseči, kakor tudi ni preprosto svetovati, koliko tekočine moramo dnevno zaužiti, da je to dobro za telo. Zadostna hidracija je odvisna od aktivnosti posameznika, okolja, v katerem biva, prehranjevalnih navad, bolezenskih stanj, zato moramo k vnosu tekočin pristopati individualno in navodila prilagoditi vsakemu posamezniku posebej. Občutek žeje predstavlja le varovalni signal oziroma sporočilo, da je telo že dehidrirano. Da to preprečimo, bi teoretično dnevno morali zaužiti vsaj toliko tekočin, kolikor jih izločimo z urinom (približno dva litra). Ker tekočino iz telesa izgubljamo tudi z dihanjem, potenjem in blatom, bi teoretično lahko k želenemu vnosu tekočin dnevno dodali še en liter.
Za dolgo življenje ledvic
Telesna vadba, ukvarjanje s športom, sprehod z družino in prijatelji so dobre navade, ki bodo pripomogle, da bodo ledvice v dobri formi. Jejte zdravo hrano, uživajte sadje in zelenjavo, ki ne vsebuje preveč sladkorja. Zmanjšajte vnos soli, jejte sveže pripravljeno hrano in čim manj vnaprej pripravljene (pakirane) hrane ter hrane iz lokalov. Pijte dovolj tekočin, vode, manj sladkih pijače ali pijač z mehurčki, ki vsebujejo dodane različne kemične snovi. Odpovejte se kajenju. Izogibajte se zdravilom, za katera je znano, da škodujejo ledvicam (protibolečinske tablete – nesteroidni antirevmatiki).
ABC
A Visok krvni tlak, sladkorna bolezen in beljakovine v urinu napovedujejo pešanje ledvic.
B V zaužiti hrani je običajno le 20 % potrebnega dnevnega vnosa tekočin.
C V ledvicah se vitamin D spremeni v aktivno obliko.
