Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Ste vedeli, da so se že stari Kitajci več kot 2000 let pred našim štetjem ukvarjali z vprašanjem preprečevanja neželene nosečnosti? Skozi zgodovino so se civilizacije na vse mogoče načine trudile, da bi jim uspelo najti uspešno metodo, proti koncu šestdesetih let prejšnjega stoletja pa je to uspelo ameriškima pionirjema z odkritjem male kontracepcijske tabletke. Danes tako poznamo več metod za preprečevanje neželene nosečnosti, ki pa se razlikujejo po učinkovitosti. O najnovejših in najustreznejših metodah zaščite smo se pogovarjali z izr. prof. dr. Bojano Pinter, dr. med., specialistko ginekologije in porodništva z Ginekološke klinike UKC Ljubljana.

Avtorica: Nika Arsovski

 

Kateri dejavniki vplivajo na odločitev o metodi kontracepcije pri dekletih?

Najprimernejšo metodo kontracepcije svetujemo glede na zdravstveno stanje ženske, pogostost spolnih odnosov, motiviranost za redno rabo kontracepcije, dosedanje izkušnje z različnimi kontracepcijskimi metodami in morebitne spremljajoče bolezni. Starost pri tem ni pomembna.

Nekateri kot vrsto zaščite prakticirajo tudi opazovanje menstruacijskega ciklusa. Je zgolj to dovolj?

Uporaba metode varnih dni, z različnimi načini opazovanja menstruacijskega ciklusa in posledičnega določanja plodnih in neplodnih dni, je v teoriji zanesljiva metoda. Med pari, ki se dosledno držijo pravil in nimajo spolnih odnosov v času plodnih dni, od stotih žensk v enem letu zanosijo tri. V praksi, v običajni uporabi metode varnih dni, pa je učinkovitost manjša, saj v enem letu zanosi kar dvajset od stotih žensk.

Kako pa se lahko dekleta v vsej tej poplavi informacij prepričajo, ali jim izbrana metoda resnično ustreza?

Pri kontracepciji sta najpomembnejši učinkovitost zaščite in sprejemljivost metode. Metoda bo učinkovita, če jo ženska lahko dosledno uporablja. Torej, če se par odloči za dosledno rabo kondoma in pri tem ni težav, je več verjetnosti, da metoda ustreza. Ali npr. če ženska brez težav dosledno vsak dan po navodilih vzame kontracepcijsko tableto, bo učinkovitost metode zagotovljena. Če ob tem ženska nima kakšnih drugih težav, je metoda ustrezna. Včasih, v manj kot desetih odstotkih, se lahko ob jemanju hormonske kontracepcije pojavijo blagi stranski učinki, kot je npr. glavobol ali vmesni izcedki. Te težave so običajno blage in ne vplivajo na zadovoljstvo ženske z izbrano metodo.

Katera od metod je najzanesljivejša?

Najzanesljivejše so t. i. dolgoročne metode kontracepcije, katerih učinkovitost ni odvisna od vsakokratne uporabe, saj se metoda enkrat opravi (npr. sterilizacija), oz. vstavi (npr. maternični vložek), potem pa deluje dalj časa. Med stalnimi metodami je to sterilizacija ženske ali moškega, ki je pri nas po zakonu dovoljena po 35. letu starosti. Ob sterilizaciji zanosi manj kot ena ženska na tisoč uporabnic v enem letu uporabe. Enako zanesljiva je povratna dolgo delujoča kontracepcija v obliki materničnega vložka ali podkožnih vsadkov. Podkožni vsadki, ki nudijo zaščito za tri leta, pri nas niso na voljo. Imamo pa na voljo maternične vložke s hormonom ali z bakrom, za katere se ženske vedno pogosteje odločajo; ti nudijo zaščito za tri do pet let.

Za katero metodo se dekleta/ženske najpogosteje odločajo? Zakaj?

Med spolno dejavnimi mladostnicami je najpopularnejši kondom, ki ga po naših podatkih uporablja  54 odstotkov spolno dejavnih srednješolcev, sledi hormonska kontracepcija s 27 odstotki. Med splošno populacijo žensk v rodni dobi pa ocenjujemo, da hormonsko kontracepcijo v obliki tablet, vaginalnega obročka ali kožnih obližev uporablja 25–40 odstotkov žensk, maternični vložek do 15 odstotkov žensk, kondom pa 10–30 odstotkov parov.

Ali kljub uporabi kontracepcije še vedno lahko pride do zanositve? Kako?

Večina metod je visoko učinkovitih, 97 odstotkov ali več, se pa lahko pojavijo napake pri uporabi, redko tudi zatajitev same metode. Pri metodah, ki temeljijo npr. na zaviranju ovulacije (npr. kontracepcijske tablete), lahko metoda zataji sama po sebi zaradi posebnosti presnove hormonov v telesu ali pa zaradi napak v jemanju tablet, npr. pozabljena tableta. Pogoste so tudi napake pri uporabi kondoma, ko se kondom ne uporablja od začetka do konca spolnega odnosa in tako lahko zaradi nedosledne rabe pride do zanositve. Napaka metode pa bi bila, če bi kondom počil. Najmanj napak pri uporabi zaznamo v primeru dolgodelujoče kontracepcije (maternični vložek, podkožni vsadek, sterilizacija), saj metode niso odvisne od dosledne rabe, zato so tudi najučinkovitejše.

V primeru nezanesljive kontracepcije ali nezaščitenega spolnega odnosa nam preostane še uporaba t. i. »nujne kontracepcije«. Kakšen je pomen te? 

Nujna kontracepcija je izhod v sili in zato je zelo pomembno, da je dostopna brez ovir. Pripravki, ki so pri nas na voljo, so varni, resnih kontraindikacij nimajo, in se lahko varno uporabljajo. Seveda nujna kontracepcija ni primerna kot stalna zaščita, zato je dobro, da se ženska čim prej posvetuje z ginekologom o stalni zaščiti. Stranski učinki nujne kontracepcije so blagi in redki, v manj kot desetini primerov gre za slabost ali glavobol.

Kontracepcijske metode se iz leta v leto razvijajo. Kakšne so trenutno novosti na trgu?

V zadnjih letih je na voljo manjši maternični vložek s hormonom, ki je primeren tudi za ženske z manjšo maternico, npr. za ženske, ki še niso rodile. Na voljo imamo tudi nove kombinacije hormonske kontracepcije z ugodnimi učinki na kožo, lase in bolečine ob menstruaciji.

Najpogosteje se dekleta ob iskanju informacij najprej obrnejo na splet. Pri nas obstaja kar nekaj dobrih spletnih strani z osnovnimi informacijami o kontracepcijskih metodah. Končna izbira metode pa naj sledi temeljitemu posvetu z izbranim ginekologom.

 

Junij 2016

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja