K prijateljem ste povabljeni na večerjo, vi pa se ob prihodu najprej pozanimate, kje imajo toaletne prostore? Se izogibate potovanjem? Vas je strah, da se boste zataknili v prometni konici, ker v bližini ni nobenega stranišča? Če občutite nenadne in nezadržne pozive na mokrenje, ki jih ne morete zadržati, imate morda zdravstveno težavo, ki se imenuje prekomerno aktiven sečni mehur (PASM).
Prekomerno aktiven sečni mehur je kronična bolezen, za katero je značilno močno tiščanje na vodo z inkontinenco (uhajanjem seča) ali brez nje ter povečana pogostnost mokrenja. Naštete težave ima veliko ljudi, moški in ženske v vseh starostnih skupinah, tudi otroci. Če imate težave z nadzorom nad sečnim mehurjem, vedite, da niste osamljeni. Ocenjujejo, da vsakega petega Slovenca, starejšega od 35 let, pestijo težave zaradi izgube nadzora nad sečnim mehurjem.
Glavni simptomi in znaki PASM so:
- pogosto uriniranje (več kot osemkrat na dan), t.i. frekvenca,
- nenadna močna potreba po uriniranju, t.i. urgenca,
- nekontrolirano uhajanje urina, t.i. inkontinenca,
- nočno vstajanje zaradi siljenja na vodo dvakrat ali večkrat na noč, t.i. nokturija.
Vzroki
Ko se mehur polni, se mišice stene mehurja (detruzor) raztezajo in pošiljajo možganom signale, da je poln. Pri določeni napolnjenosti mehurja se sproži refleksni mehanizem, ki povzroči krčenje mišic sečnega mehurja. Mišica zapiralka (sfinkter) postane ohlapna, stena sečnega mehurja se skrči in potisne seč ven. Pri prekomerno aktivnem sečnem mehurju pa se mišica mehurja krči nehote, čeprav mehur ni popolnoma poln.
Zakaj se detruzor krči nehote? Za to obstajajo različni vzroki. Lahko gre za spremembe v živčevju, zaradi katerih je mišica stene mehurja bolj občutljiva. Lahko gre za spremembe, zaradi katerih si možgani napačno razlagajo signale ali pa za spremembe v sami mišici mehurja. Pogosto so s PASM povezana nevrološka obolenja, kot so Parkinsonova bolezen, multipla skleroza ali kap. Mišica stene mehurja se lahko nehoteno krči tudi iz drugih razlogov. Ko so izključeni organski vzroki, ki lahko povzročijo PASM (vnetje urinarnega trakta, rak mehurja, kamni v mehurju, bolezni ali poškodbe živčnega sistema, prekomerno aktiven sečni mehur pri moških zaradi povečane prostate) govorimo o idiopatskem prekomerno aktivnem sečnem mehurju.
Čeprav je vzrokov za PASM lahko več, pa je gotovo eno: prekomerno aktiven sečni mehur ni normalen pojav v nobeni starostni dobi. Večinoma lahko to težavo uspešno zdravimo. Nezdravljena bolezen pa lahko prizadene samozavest obolelega, poklicno življenje in celo spolne odnose.
Uhajanja vode pri PASM ne smemo mešati z uhajanjem vode pri stresni inkontinenci, kjer je vzrok v oslabitvi podpornih mišic, ki obdajajo sečnico. Stresna inkontinenca je povezana z uhajanjem seča, ki se pojavi pri povečanem intraabdominalnem pritisku, na primer pri kašlju, kihanju, dvigovanju bremen in podobno, ker se ta pritisk normalno prenese tudi na vrat mehurja in sečnico.
Zdravljenje z zdravili
Prekomerno aktiven sečni mehur je zdravstvena težava, ki jo je mogoče zdraviti. V poštev pridejo nefarmakološke in farmakološke terapevtske oblike. Zdravljenje vključuje vedenjsko terapijo in fizioterapijo ter spremembo življenjskega sloga. Zdravniki lahko pomagajo z zdravili za zdravljenje prekomerno aktivnega sečnega mehurja, ki se imenujejo antiholinergiki ali antimuskariniki. Operativni poseg pride običajno v poštev šele takrat, ko bolnik že preizkusi vedenjsko terapijo in zdravila. Največje izboljšanje dosežemo s kombiniranim zdravljenjem.
Medikamentozno zdravljenje je primerno zlasti za bolnike s PASM, kjer vedenjska terapija ni bila uspešna. Stranski učinki zdravljenja z antiholinergiki so predvsem suha usta in zaprtje. Previdnost je potrebna tudi pri bolnikih z glavkomom in s hujšimi srčnimi obolenji. Kljub temu večina bolnikov dobro prenaša zdravila.
Kadar zdravljenje z antiholinergiki ni uspešno ali zaradi stranskih učinkov ni možno, lahko težave zaradi PASM pri določenih bolnikih omili botulin toksin. To je učinkovina, ki se uporablja tudi pri odpravljanju starostnih gub na obrazu. Botulin toksin vbrizgajo s tanko iglo na več mestih v steno mehurja. Učinek zdravljenja je dober, a po nekaj mesecih postopno izzveni.
Prevzgoja mehurja
Pogosto lahko nadzor nad sečnim mehurjem izboljšamo z vedenjsko terapijo. Ena izmed teh je poznana kot prevzgoja mehurja. Metoda se je izkazala za učinkovito in nima stranskih učinkov. Omogoča, da se bolniki naučijo prepoznati pravi občutek tiščanja na vodo ter zadržati potrebo po mokrenju. S prevzgojo mehurja naj bi podaljšali intervale med praznjenjem sečnega mehurja ter povečali količino urina v mehurju.
Treba je izdelati natančen urnik in se ga pri praznjenju mehurja držati, četudi ob določeni uri ni dejanske potrebe. Če se pojavi potreba po mokrenju pred uro, določeno v urniku, tehnike zadrževanja pomagajo bolnikom, da potrebo zadržijo. Tehnike zadrževanja so sprostitvene tehnike, npr. globoko dihanje ter sproščanje mišic, razen mišic medeničnega dna. Ko bolnikom uspe, da se držijo urnika, lahko intervale med obiski stranišča podaljšajo za 5–10 minut, vse dokler med dvema praznjenjema ne dosežejo triurnega razmika.
Vaje za mišice medeničnega dna
Pomembno je, da bolniki skrbijo za dobro kondicijo mišic z rednim izvajanjem vaj, ki jih je prvi opisal dr. Arnold Kegel že leta 1948, danes pa jih imenujemo kar vaje za mišice medeničnega dna. Te vaje so namenjene krepitvi mišic medeničnega dna, ki obdajajo mehur in sečnico. Povečan tonus teh mišic pomaga podpirati mehur in to lahko zmanjša pogostnost mokrenja in tiščanje na vodo. Izvajajo se lahko v kombinaciji z metodo tako imenovane povratne zveze oziroma z nožnično ali rektalno sondo ali elektrodo (tako imenovani biofeedback), ki zaznava stiske in meri moč krčenja mišic. Bolniki lahko na zaslonu nadzorujejo pravilno izvajanje vaj.
Sicer pa lahko mišice prepoznate tudi sami, tako da med uriniranjem prekinete tok seča. Tega med uriniranjem ne izvajajte vedno, ampak naj vam bo to v pomoč samo v prvem koraku, da boste lažje prepoznali pravo skupino mišic. Vaje je treba redno izvajati. Mišice medeničnega dna stisnete 3- do petkrat zapored za 5–10 sekund, nato popustite. Vaje ponavljajte vsaj dvakrat na dan ali večkrat. Medtem ko izvajate vaje za krepitev mišic medeničnega dna, sprostite trebušne mišice.
Spremembe v prehrani
Določene vrste hrane in pijače lahko dražijo mehur ali pa vsebujejo snovi, ki so naravni diuretiki. Izogibanje taki hrani in pijačam lahko pomaga zmanjšati težave zaradi prekomerno aktivnega sečnega mehurja. Glavni krivci, ki prispevajo k težavam pri PASM, so: kava, čaj, alkohol, gazirane pijače, čokolada, agrumi, konzerviran paradižnik, začinjena hrana, umetna sladila.
Eden od dejavnikov PASM je zaradi pritiska na sečni mehur in/ali mišice medeničnega dna tudi zaprtje. Zaprtje pa je lahko tudi posledica omejenega vnosa tekočine. Bolniki s PASM se zaradi narave bolezni izogibajo uživanju tekočin. Pitje zadostnih količin tekočin, zlasti vode, in uživanje hrane z visoko stopnjo vsebnosti vlaknin olajšata zaprtje.
