Mesec november je bil že 13. leto zapored po vsem svetu namenjen opozarjanju na bolezni, ki prizadenejo večinoma moške. Med njimi so bolezni urološkega področja (bolezni prostate, testisov, ledvic), depresija pri moških, impotenca itd. Gibanje pod imenom Movember, ko si moški simbolično kot znak podpore in ozaveščenosti ves mesec puščajo rasti brke, poznajo po vsem svetu, poudarja pa samopregledovanje, takojšnjo reakcijo ob težavah, kot je na primer kri v urinu, itd. Med boleznimi urološkega področja je na prvem mestu po obolevnosti še zmeraj rak na prostati.
Avtorica: Petra Bauman
asist. mag. Dejan Bratuš, dr. med., spec. urolog, predstojnik Oddelka za urologijo UKC Maribor in predsednik Združenja urologov Slovenije.
Kaj je prostata
Prostata je pri moških od rojstva prisotna pomožna spolna žleza, ki leži pod sečnim mehurjem, po obliki in velikosti pa spominja na divji kostanj. Skoznjo poteka manjši del sečnice, skozi katero moški izločajo urin in semensko tekočino. Naloga prostate je izdelovanje tekočine, ki prehranjuje semenčice in jim omogoča gibanje, predstavlja pa 30 odstotkov celotne semenske tekočine. Prostata tudi skladišči cink, ki s svojo protibakterijsko funkcijo ščiti prostato pred vnetji.
Prostata pod vplivom moškega spolnega hormona testosterona z leti raste in tega naravnega procesa ni mogoče preprečiti. Dejan Bratuš pojasnjuje, da samo povečanje ne pomeni avtomatsko težav, saj se v ordinaciji oglasijo moški z velikimi prostatami, ki nimajo težav, ali z majhnimi, ki povzročajo težave. Prav zaradi specifike prostate, da skoznjo poteka del sečnice, se vsaka težava pokaže najprej pri uriniranju. Razlog za to je v načinu, kako se razrašča tkivo: če raste v smeri navzven, ne povzroča težav, v smeri navznoter pa pritiska na sečnico, zaradi česar je opaziti slabši curek, nepopolno izpraznjene sečnega mehurja, pogostejše siljenje na vodo (podnevi in ponoči) ali popolno zaprtje urina. Simptomatika ne pomeni nujno, da gre za nevarno bolezensko stanje, saj gre ob opisani simptomatiki najpogosteje za benigno (nenevarno) povečanje prostate, ki je daleč najpogostejša bolezen prostate. Poleg opisanih simptomov jo je prepoznati še po neprijetnem čakanju na začetek uriniranja, oslabelem, prekinjajočem se curku in uhajanju vode po kapljicah po opravljeni potrebi.
Prostatitis
Druga pogosta bolezen prostate je vnetje ali prostatitis, ki ga povzročijo bakterije in pogosteje doleti moške do 50. leta. V akutni fazi se kaže burno z visoko vročino, mrzlico, močnimi bolečinami v presredku in v spodnjem delu trebuha, stalnim siljenjem na vodo in oteženim, pekočim uriniranjem. Včasih se bolezen prevesi (ali pa je že od začetka) v kronično vnetje, ki ima bolj blage simptome, kot so slabši curek, več siljenja na vodo in »mudi se« – nenadna neobvladljiva potreba po uriniranju. Med vzroki za vnetje je tudi okužba s klamidijo, v večini primerov pa vzrok ostane nepojasnjen. Bolezen se zdravi z antibiotiki in protibolečinskimi zdravili.
Rak prostate
K vsem boleznim prostate, tudi k raku, so bolj nagnjeni moški, ki imajo to bolezen že v družini, vsi moški po 50. letu in tisti, pri katerih se težave »vlečejo« dlje časa. Dejan Bratuš poudarja, da povečanje prostate in rak prostate med seboj nista povezana, saj lahko vznikne v vsaki prostati ne glede na njeno velikost. Uspešno se ga lahko pozdravi le, če se ga odkrije dovolj zgodaj – ko je res še dobro omejen znotraj manjšega dela prostate. Zato se vsem moškim po 50. letu priporoča preventivni pregled prostate, tudi če nimajo nobenih težav pri odvajanju vode! Po nepotrebnem namreč zaradi raka prostate še vedno umre preveč Slovencev, več kot 350 na leto, okoli 1500 letno pa jih zboli. Trenutno je v Sloveniji 8500 moških z rakom prostate. Pri moški populaciji je z 20 odstotki vseh rakov na prvem mestu rak prostate, sledi mu kožni rak (brez melanoma), pljučni rak ter rak debelega črevesa in danke. Pri ženskah je na prvem mestu nemelanomski kožni rak, sledijo rak dojk, debelega črevesa in danke ter pljučni rak.
Preiskava
Pacient, ki sumi na obolenje prostate, naj težav nikar ne prikriva ali zmanjšuje, saj mu pravočasni obisk pri specialistu lahko reši življenje. Ta bo po temeljitem pogovoru pregledal celotni urotrakt, kar pomeni zunanje genitalije, ledvene predele (na otip ali z ultrazvokom) ter z rektalnim pregledom (skozi zadnje črevo) otipal prostato. Zdrava mora biti elastična, gladka, dobro omejena in neboleča. Povečana je lahko tudi trikrat večja od »kostanja«. Pacienta bo nato zdravnik poslal tudi na krvni test, ki bo izmeril vrednost PSA – prostatičnega specifičnega antigena v krvi. To je encim, ki ga izloča samo prostata in je sicer lahko povišan pri vseh boleznih prostate. Če bo urolog zatipal sumljivi (trši) del na prostati in če bo tudi PSA povišan, bo bolniku predlagal biopsijo. Tudi s tem (kakor s testom PSA) se mora moški strinjati, saj je test reaktiven tudi na druga bolezenska stanja prostate, biopsija pa je invazivna preiskava, za katero je treba podati soglasje.
Pomembno vlogo igra že družinski zdravnik, ki bo pacienta še pred specialističnim pregledom poslal na osnovne laboratorijske preiskave, lahko pa tudi na PSA ter ultrazvok trebušnih organov in sečil, izvide pa bo pacient že prinesel s seboj. Dejan Bratuš izpostavlja, da bi lahko že družinski zdravniki opravili ves pregled prostate in tudi začeli zdravljenje simptomov. Takšne so namreč slovenske smernice za diagnostiko in zdravljenje bolnikov s simptomi spodnjih sečil zaradi povečane prostate, ki se jih v marsikateri ambulanti že držijo.
Zdravljenje
Dejan Bratuš v ordinaciji sreča kar nekaj takšnih pacientov s povečano prostato, ki zdravljenja (ob benignem povečanju prostate) ne želijo, težav, tudi nočnega vstajanja zaradi nuje se navadijo. Sicer se za zdravljenje blažjih težav ob povečani prostati uporabljajo zdravila za zmanjševanje velikosti prostate ali takšna, ki delujejo na gladke mišice v prostatični ovojnici in izhodu mehurja in omogočajo boljši pretok seča. Zdravljenje je dolgotrajno, tudi več let, lahko tudi doživljenjsko, občasno z obema vrstama zdravil hkrati. Ko težave postanejo neobvladljive in se pacientu voda popolnoma zapre, je potreben operativni poseg. Pri manjših prostatah se poseg običajno opravi skozi sečnico (postrganje tistega dela prostate, ki oži sečnico, laserska operacija, zmrzovanje prostate in ultrazvočna termoterapija), pri večjih prostatah pa je potreben klasični operativni poseg, s katerim se preko mehurja izlušči in odstrani povečani del prostate.
Maligno obolenje prostate se lahko pokaže kot omejeni rak brez napredovanja, lokalno napredovala bolezen (že prebija ovojnico brez razsoja po telesu) in rak prostate z metastazami po telesu. Glede na stopnjo se rak prostate zdravi operativno z radikalno prostatektomijo oz. popolno odstranitvijo prostate, s hormonskimi tabletami in injekcijami za znižanje moškega spolnega hormona testosterona, ki je dolga leta »hrana« raku, ali z obsevanjem. Popolna odstranitev prostate ni brez posledic, saj ima lahko za posledico uhajanje vode (v približno 10 odstotkih), krvavitev in žal tudi impotenco pri kar 50 odstotkih operiranih.
Preventiva
Zdrav življenjski slog z gibanjem, zdravo (mediteransko) hrano in duševnim ravnovesjem ne bo škodoval, čeprav se tako povečanju prostate kot potencialnemu raku po besedah Dejana Bratuša popolnoma ne more izogniti noben moški.
V splošnem pa je mogoče reči, da na razvoj bolezni prostate vplivajo alkohol in kava, tobak, visoko kalorična in močno začinjena hrana z veliko beljakovinami živalskega izvora, mrzle mehurčaste pijače in visoka raven holesterola v krvi.
Zdravje prostate pomagajo ohranjati tudi določeni rastlinski izvlečki: korenina koprive, plodovi žagastolistne palme (palmeto), paradižnik (likopen), črni poper (bioperin) in vitamin E, cink in selen.
Asist. mag. Dejan Bratuš, dr. med., predsednik Združenja urologov Slovenije
»Urologov nas je v Sloveniji premalo. Eden od vzrokov je najbrž tudi v tem, ker se v preteklosti ni toliko govorilo o uroloških težavah. Specializanti družinske medicine v specializaciji sploh nimajo obvezne prakse na našem oddelku, le če si to izberejo. Vesel sem, ker se je začel postopek ustanavljanja Razširjenega strokovnega kolegija urologov pri Ministrstvu za zdravje, ki bo verjetno lahko vplival na povečanje števila urologov. Tudi čakalne dobe so še vedno problem. Vsekakor se pridružujem tudi mnenju, da si UKC Ljubljana in UKC Maribor zaslužita novo tehnologijo, kot je robot Da Vinci. To je nadgradnja laparoskopske operativne tehnike, pri kateri z manj invazivno tehniko v primerjavi z odprtimi operacijami izvajamo operacije na sečilih in prostati.«
December 2016
