Nehoteno, nenadzorovano uhajanje urina ali urinska inkontinenca je pogosta in neprijetna težava, ki prizadene ljudi obeh spolov v vseh starostnih obdobjih.
Tadeja Štrumbelj, dr. med., spec. ginekologije in porodništva
Polona Podnar, dr. med., spec. ginekologije in porodništva
Zdravka Koman Mežek, dr. med., spec. ginekologije in porodništva
Ljudje se težav z uhajanjem urina sramujejo, zato se o njih redko pogovarjajo in jih prikrivajo pred svojci, okolico in pogosto celo pred zdravstvenimi delavci. Tako le malo ljudi pravočasno poišče ustrezno strokovno pomoč. A prav pravočasen začetek zdravljenja, preden se simptomi uhajanja urina močno razvijejo, je izjemnega pomena, saj so uspehi zdravljenja z neinvazivnimi metodami takrat učinkovitejši in trajnejši. Tako se lahko operativnemu zdravljenju izognemo ali ga vsaj odložimo za več let.
Pogosteje so prizadete ženske. Po strokovnih ocenah naj bi zaradi urinske inkontinence trpela vsaka peta ženska po 35. letu in vsaka tretja po 55. letu starosti. Pri mlajših ženskah je največkrat prisotna stresna urinska inkontinenca, katere osnovni vzrok je oslabljeno delovanje vezivno-mišičnih struktur medeničnega dna in s tem oslabljen zaporni mehanizem vratu sečnega mehurja. Posledično pride do uhajanja urina skozi nepoškodovano sečnico v situacijah, ko postane pritisk v mehurju zaradi povišanja trebušnega pritiska večji, kot je pritisk v sečnici (kihanje, kašljanje, tek, skakanje s kolebnico …).
Velik dejavnik tveganja za oslabelost mišic medeničnega dna pri ženskah sta nosečnost in porod. Oslabljeno delovanje se pojavi tudi po ginekoloških in uroloških operacijah (pri moških zlasti po operaciji prostate), ob nevroloških obolenjih ali zaradi staranja. Vezivno-mišične strukture medeničnega dna se poškodujejo tudi ob napornem delu ali kroničnem kašlju, kroničnem zaprtju in čezmernem napenjanju, kar povzroča prekomeren pritisk na spodnja sečila in medenično dno. Če so ti neugodni vplivi izraziti in dolgotrajni, se rodila povesijo, spremeni se lega sečnega mehurja, lahko se pojavi tudi nehoteno uhajanje blata in vetrov.
Edini nekirurški ukrep, ki lahko težave prepreči in zdravi, so intenzivne vaje za mišice medeničnega dna (Keglove vaje), za katere je potrebna vztrajnost, ki žal ponavadi hitro izgine. Samo močne mišice medeničnega dna se lahko zoperstavijo povečanemu pritisku v trebušni votlini in učinkovito sodelujejo pri zadrževanju urina in blata. Prispevajo tudi k stabilnosti hrbtenice in medeničnega obroča. Ne nazadnje so pomembne za spolno doživljanje. Izjemno pomembno je, da vaje izvajamo pravilno (krčimo prave mišice na pravi način), saj lahko v nasprotnem primeru stanje še poslabšamo.
Že nekaj časa imamo tudi v Sloveniji možnost krepitve oziroma hitrejše regeneracije mišic in drugih tkiv medeničnega dna s funkcionalno magnetno stimulacijo (magnetoterapijo), ki nadomešča in nadgrajuje do zdaj bolj znano elektrostimulacijo. To je zunajtelesna magnetna stimulacija, s katero že v treh do štirih tednih močno ojačamo mišice medeničnega dna brez neprijetnega vstavljanja elektrod. Velika prednost funkcionalne magnetne stimulacije je v tem, da se pacieni ob terapijah naučijo pravilnega izvajanja Keglovih vaj, s katerimi lahko nato sami nadaljujejo. Za terapije se pacientom ni potrebno sleči. Med terapijo sedijo oblečeni na udobnem stolu. Terapija se izvaja dva- do trikrat tedensko po dvajset minut. Ker ni neposrednega stika s kožo, zdravljenje ni boleče ali neprijetno in nima poznanih stranskih učinkov. Junija 1998 je tudi stroga ameriška FDA priznala funkcionalno magnetno stimulacijo kot metodo konservativnega zdravljenja urinske inkontinence.
Zdravljenje stresne urinske inkontinence lahko nadgradimo še z laserjem, s katerim okrepimo vezivne strukture, in z dodatkom lokalno delujočih hormonov, možna je tudi operativna terapija.
Magnetoterapija se je izkazala učinkovito tudi za zdravljenje urgentne inkontinence, ki jo pogosteje srečamo pri starejših ženskah. Urgentna urinska inkontinenca je posledica prekomerno aktivnega sečnega mehurja. Urin uide po nenadni močni želji po uriniranju. Najpogosteje se pojavlja na poti do stranišča, pri delu z vodo ali pri poslušanju tekoče vode. Ker smo si ljudje zelo različni, je pomembno, da je zdravljenje prilagojeno posamezniku, zato se za optimalen učinek program zdravljenja ves čas prilagaja napredku.
Pri urgentni urinski inkontinenci si lahko pomagamo tudi s prilagoditvijo prehrane in režima pitja tekočin, s treningom mehurja in tehnikami sproščanja (avtogeni trening in medicinska hipnoza) ter z zdravili.
Veliko pacientk se spopada s kombinacijo stresne in urgentne inkontinence, tako imenovano mešano urinsko inkontinenco.
Ljudje lahko z zdravim življenjskim slogom, z rednimi vajami za mišice medeničnega dna, treningom mehurja, prilagoditvijo prehrane in režima pitja tekočin veliko storimo sami za ohranjanje zdravja svojega mehurja.
Ob težavah pa pomaga vodenje dnevnika uriniranja in pravočasen posvet in pregled pri strokovnjaku, ki bo našim težavam ustrezno svetoval in ukrepal. Ob hudih težavah z uhajanjem urina se navadno težko izognemo kirurškemu zdravljenju ali zdravljenju z zdravili. Pri blažjih ali zmernih težavah, zlasti če pričnemo z zdravljenjem kmalu po začetku težav, pa lahko uhajanje urina učinkovito zdravimo z neinvazivnimi načini zdravljenja, ki so varni, imajo kratek čas okrevanja in so brez znanih stranskih učinkov.
Julij-avgust 2014
