Kako prepoznati in obvladati visok krvni tlak

Vsako leto 17. maja obeležujemo svetovni dan hipertenzije, ki nas opominja na eno najpogostejših, a pogosto spregledanih zdravstvenih težav današnjega časa – povišan krvni tlak. Upravičeno se imenuje tudi »tiha ubijalka«, saj lahko dolga leta poteka brez izrazitih simptomov.

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je povišan krvni tlak eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za razvoj bolezni srca in ožilja, možganske kapi ter drugih kroničnih obolenj. Ob tem poudarjajo, da ni zgolj medicinski problem, temveč v veliki meri odraz sodobnega življenjskega sloga. Nezdrava prehrana z veliko soli, pomanjkanje gibanja, čezmerna telesna teža in stres pomembno prispevajo k njenemu razvoju. Prav zato NIJZ izpostavlja, da lahko z razmeroma preprostimi spremembami – bolj uravnoteženo prehrano, redno telesno aktivnostjo in skrbjo za duševno ravnovesje – bistveno zmanjšamo tveganje za nastanek hipertenzije ter izboljšamo kakovost življenja.

Enkratno povišanje ne pomeni bolezni

Kaj pravzaprav je hipertenzija? Krvni tlak je sila, s katero kri pritiska na stene krvnih žil. Izražamo ga z dvema številkama: sistoličnim (zgornjim) in diastoličnim (spodnjim) tlakom. Sistolični tlak je višja številka (v zgornji vrstici, npr. 120 mmHg) in pomeni tlak v arterijah, ko se srce krči in poganja kri v telo. Predstavlja najvišji tlak, ki ga kri doseže v arterijah med srčnim utripom. Diastolični tlak  je nižja številka (v spodnji vrstici, npr. 80 mmHg) in pomeni tlak v arterijah, ko se srce sprosti in se polni s krvjo. Predstavlja najnižji tlak, ki je prisoten v arterijah med dvema utripoma.  

O hipertenziji govorimo, kadar so vrednosti trajno povišane nad 140/90 mmHg. Pomembno je poudariti, da enkratno povišanje še ne pomeni bolezni – ključna je ponavljajoča se dolgotrajna povišanost.

Povišan krvni tlak predstavlja nevarnost za naše zdravje. Ker pogosto ne povzroča bolečin ali očitnih težav, ga mnogi ljudje odkrijejo šele ob zapletih. Dolgotrajno povišan krvni tlak povečuje tveganje za srčni infarkt, možgansko kap, srčno popuščanje, okvaro ledvic in celo izgubo vida. Prav zato je redno merjenje krvnega tlaka eden najpomembnejših preventivnih ukrepov.

Koga hipertenzija ogroža in kako jo preprečimo?

Hipertenzija ne izbira – pojavi se lahko pri vsakomur, vendar obstajajo dejavniki tveganja, ki povečujejo verjetnost njenega razvoja: nezdrava prehrana (preveč soli, nasičenih maščob in predelanih živil), pomanjkanje gibanja, prekomerna telesna teža, kajenje in pretirano uživanje alkohola, stres, dedna nagnjenost, staranje. V sodobnem načinu življenja, za katerega so značilni sedeče delo, hitra prehrana in kronični stres, se ti dejavniki pogosto prepletajo, kar dodatno povečuje tveganje.
Spodbudno je, da lahko na krvni tlak veliko vplivamo sami. Preventiva temelji na zdravem življenjskem slogu. To pomeni, da uživamo uravnoteženo prehrano z veliko sadja, zelenjave in polnovrednih živil, da omejujemo vnos soli (priporočljivo je manj kot 5 g dnevno) in da smo redno telesno aktivni (vsaj 150 minut zmerne aktivnosti na teden). K zdravemu življenjskemu slogu spadajo tudi vzdrževanje zdrave telesne teže, opustitev kajenja, zmerno uživanje alkohola, skrb za duševno zdravje in obvladovanje stresa. Majhne spremembe v vsakdanjih navadah lahko dolgoročno prinesejo velike koristi.

Zdravljenje z zdravili

Simona Legiša, dr. med., spec. družinske medicine, pojasnjuje, da vsi ti ukrepi niso vedno dovolj za odpravo vseh dejavnikov tveganja ali zadostno znižanje krvnega tlaka, zato se osebni zdravnik prej ali slej odloči za dodatno zniževanje zvišanega krvnega tlaka z zdravili. »Navodila zdravnika je pomembno natančno upoštevati. Oseba z visokim krvnim tlakom naj bo vključena v načrtovanje urejanja krvnega tlaka in naj si pogosto meri krvni tlak tudi sama.« Dr. Legiša poudarja velik pomen sodelovanja med bolnikom in zdravnikom, saj je le tako mogoče doseči želeni učinek terapije in ciljne vrednosti krvnega tlaka, ki pomenijo čim manjše tveganje za srčno-žilne bolezni.

Kako poteka zdravljenje?

Če so spremembe življenjskega sloga premalo, zdravnik predpiše zdravila za zniževanje krvnega tlaka. Ta delujejo različno – nekatera širijo žile, druga zmanjšujejo količino tekočine v telesu ali vplivajo na srčni utrip. Ključno je, da zdravila jemljemo redno in po navodilih, tudi če se počutimo dobro. Na voljo so različna zdravila, vsa so dokazano učinkovita in varna. Razvoj v medicini in farmaciji pa je omogočil tudi kombinirana zdravila, v katerih je več različnih učinkovin, jemljejo pa se le enkrat na dan, kar je za bolnike enostavneje.

Ali z jemanjem zdravil lahko tudi prenehamo?

Ob določenih akutnih boleznih, npr. okužbah, dolgotrajni slabši pokretnosti po operacijskih posegih ali poškodbah, ob akutnem poslabšanju kronične bolezni ter nekaterih drugih vzrokih se krvni tlak lahko tako zniža, da se začasno ukinejo predpisana zdravila za zniževanje. Zdravila se ponovno uvedejo, ko se akutna bolezen oziroma stanje pozdravita ter se krvni tlak spet zviša.  Do znižanja krvnega tlaka lahko pride tudi ob izgubi telesne teže. Med nefarmakološkimi ukrepi je prav zmanjšanje telesne teže eden najučinkovitejših načinov za uravnavanje krvnega tlaka.

Nikakor ni priporočljivo, da bi sami prenehali jemati zdravila. Če namreč to storimo brez posveta z zdravnikom, se bo krvni tlak praviloma ponovno hitro zviša, saj učinek zdravil izgine in tveganje za vse srčno-žilne zaplete se ponovno poveča. Čim dlje je krvni tlak previsok in čim višje so njegove vrednosti, tem večja je nevarnost zapletov, zato je dosledno upoštevanje zdravnikovih navodil ključnega pomena. Ena od poglavitnih težav pri zniževanju visokega krvnega tlaka je namreč slabo sodelovanje bolnika pri zdravljenju. Dobro sodelovanje med bolnikom in zdravstvenim osebjem je pomembno za učinkovito obvladovanje bolezni, dosežemo pa ga z rednimi pregledi, spremljanjem vrednosti krvnega tlaka in odprto komunikacijo.

Vloga ozaveščanja

Svetovni dan hipertenzije ima pomembno nalogo – spodbuditi ljudi, da preverijo svoj krvni tlak in ozavestiti jih o pomenu preventive. Veliko ljudi sploh ne ve, da ima povišan krvni tlak, zato so brezplačne meritve, ki jih ob tej priložnosti organizirajo zdravstvene ustanove, izjemno dragocene.

Ozaveščanje pa ne pomeni le merjenja. Gre tudi za razumevanje, da zdravje ni samoumevno in da imamo vsak dan priložnost, da z majhnimi odločitvami vplivamo nanj.

Z ozaveščanjem o škodljivostih povišanega krvnega tlaka odkrijemo več posameznikov, ki imajo povišan krvni tlak. Po mnenju zdravnikov je splošna ozaveščenost ljudi slaba, saj se manj kot polovica ljudi s hipertenzijo zaveda svoje bolezni, ukrepa pa jih le polovica. Še bolj zaskrbljujoče pa je, da jih ima med temi, ki ukrepajo, dobro urejen krvni tlak le približno tretjina.

V Sloveniji imamo zelo dobre preventivne programe za odkrivanje srčno-žilnih bolezni. S pomočjo referenčnih ambulant, ki pomagajo pri zgodnjem odkrivanju bolezni, in s preventivnimi centri, ki izvajajo delavnice ter individualna svetovanja, zgodaj odkrivamo, ustrezno ukrepamo in svetujemo pri zmanjšanju dejavnikov tveganja ter pomagamo spreminjati življenjski slog.

Nekateri posamezniki zelo dosledno upoštevajo zdravnikova navodila za uravnavanje krvnega tlaka. Redno si ga merijo v doma in se o njegovih vrednostih posvetujejo v ambulanti. Udeležujejo se preventivnih programov v referenčnih ambulantah in redno izvajajo predpisano terapijo. Po drugi strani pa nekateri zanikajo, da imajo previsok krvni tlak, se ne odločijo za obisk zdravnika ali preventivni pregled oziroma zdravil ne jemljejo redno. S tem seveda ogrožajo svoje zdravje.

Kako hipertenzija vpliva na kakovost življenja?

Čeprav je hipertenzija kronična bolezen, lahko ob ustreznem zdravljenju in zdravem življenjskem slogu živimo polno in aktivno življenje. Ključ je v zgodnjem odkrivanju, doslednosti in skrbi zase. Morda je prav svetovni dan hipertenzije priložnost, da se za trenutek ustavimo in razmislimo o vprašanjih, kdaj smo si nazadnje izmerili krvni tlak, kako skrbimo za svoje telo. Majhen korak danes lahko prepreči velike zaplete jutri.

Hipertenzija je ena največjih zdravstvenih izzivov sodobnega sveta, vendar tudi ena najbolj obvladljivih. S pravočasnim ukrepanjem, zdravim življenjskim slogom in rednim spremljanjem vrednosti krvnega tlaka lahko pomembno zmanjšamo tveganje za resne zaplete. Svetovni dan hipertenzije nas tako ne opozarja le na bolezen, temveč nas spodbuja k odgovornosti do lastnega zdravja – vsak dan, ne le 17. maja.

Kako pravilno merimo krvni tlak?

Zdravi odrasli naj bi si tlak merili vsaj enkrat letno, če ne obstaja tveganje za visok krvni tlak.  Osebe z visokim ali nizkim krvnim tlakom naj si tlak merijo pogosteje, npr. enkrat ali dvakrat na dan oziroma po navodilu zdravnika. Pri zdravljenju hipertenzije je pomembno redno merjenje krvnega tlaka, da lahko preverimo učinkovitost zdravil. Meritve je priporočljivo beležiti v dnevnik.  Vedno merimo približno ob istem času dneva, da so meritve primerljive.

Kakšno je pravilno merjenje?

Najprej se sprostimo, umirimo, vsaj pet minut mirno sedimo brez govorjenja. Vsaj 30 minut pred meritvijo ne pijemo kave, ne kadimo in se izogibamo telesnim naporom. Pomembna je pravilna drža: sedimo z ravnim hrbtom, neprekrižanimi nogami in s stopali plosko na tleh, roka naj bo sproščena in podprta v višini srca. Manšeta mora biti ustrezne velikosti za našo roko (preozka ali preširoka daje napačne rezultate), nameščena na golo ali tanko oblečeno nadlahet, približno 2 do 3 centimetre nad komolcem. Med meritvijo smo mirni in ne govorimo. Po kakšni minuti merjenje ponovimo še enkrat ali dvakrat ter upoštevamo povprečno vrednost.

ABC

A  O hipertenziji govorimo, kadar so vrednosti trajno povišane nad 140/90 mmHg.

B  Redno merjenje krvnega tlaka je eden najpomembnejših preventivnih ukrepov.

C V Sloveniji imamo zelo dobre preventivne programe za odkrivanje srčno-žilnih bolezni.