Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages
srčno popuščanje

Srčno popuščanje pomeni, da srce črpa manj krvi, kot je telo potrebuje. Srčno popuščanje ni bolezen, temveč kompleksen sindrom. Vzroki tega stanja so v različnih boleznih srca, v grobem bi jih lahko razdelili na dve skupini. Prva je, ko do popuščanja pride zaradi poškodbe srčne mišice in to zmanjša črpalno sposobnost. Na drugi strani pa gre za oteženo polnitev prekatov, kot se na primer pojavi pri visokem krvnem tlaku.

Avtorica: Maja Korošak

Pogovarjali smo se s prim. Apolonom Maroltom, dr. med., specialistom kardiologije, vaskularne in interne medicine, iz ambulante za srčno popuščanje Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Povedal je, da gre za resno bolezensko stanje, ki povzroča kar visoko stopnjo umrljivosti, in po njegovem mnenju je to ena redkih srčnih bolezni, katere pojavnost bo še naraščala v prihodnjih letih zaradi boljšega zdravljenja vseh bolezni srca in splošnega staranja prebivalstva. Povzroča invalidnost in prizadene tako bolnika kot tudi njegove svojce ali skrbnike. Je kronično neozdravljivo stanje s pogostimi nenadnimi poslabšanji.

Izpostavil je tudi stroškovni vidik te bolezni. »Je precej draga bolezen, saj zdravljenju tega stanja namenimo približno 3 % zdravstvenega proračuna, in sicer predvsem za bolnike s srčnim popuščanjem, ki morajo biti hospitalizirani, in ti imajo tudi večjo verjetnost ponovnih sprejemov. Srčno popuščanje ni tako redek pojav, kot običajno mislimo, saj jih od tisoč odraslih prebivalcev za srčnim popuščanjem zboli dvajset. Če primerjamo z rakavimi bolniki: zboli šest oseb na tisoč odraslih prebivalcev. Letna umrljivost pri srčnem popuščanju v napredovali obliki je lahko tudi več kot 50-odstotna.

Trije obrambni mehanizmi

Srčno popuščanje se začne, ko se na srcu pojavi akutna poškodba, na primer zaradi srčnega infarkta ali zaradi kronične poškodbe, kot je visok krvni tlak. V obeh primerih pride do spremenjene obremenitve sten, to pa aktivira nevrohormonski sistem. Gre za tri obrambne mehanizme.

Prvi je simpatični živčni sistem, ta odreagira takoj. Drugi je renin-angiotenzin-aldosteronski sistem, ki se odzove v nekaj dneh ali nekaj mesecih. Tretji je obrambni sistem srca – sistem natriuretičnih peptidov. To so beljakovine, ki se sproščajo iz srčnomišičnih celic. Njihova fiziološka naloga je spodbujanje natriureze (izločanja natrija in z njim vode iz organizma s sečem), tako da se ob zvečani polnjenosti srca (ki pomeni več vode v organizmu) posledično sproži natriureza, ki odvečno vodo izloči.

Natriuretični peptid je kazalnik srčnega popuščanja. Pri srčnem popuščanju je iztis krvi zmanjšan, zato kri zastaja v srcu in obremeni srčnomišične celice in se sprošča več tega peptida. Njegova koncentracija v krvi pomaga pri prepoznavanju srčnega popuščanja in oceni napredovanja tega stanja.

Kakšni so simptomi?

Kot pove naš sogovornik, nevrohormonalna aktivacija, sprva še koristna, dolgoročno pa škodljiva, povzroči odmiranje celic srca in brazgotinjenje. »Pri tem pride do preoblikovanja levega prekata in do motenj v delovanju srca (motnje srčnega ritma, motnje črpanja) pa tudi zadrževanja vode in soli, kar vodi v simptome (dušenje, otekanje in utrujenost).

Simptomi so na začetku lahko zelo blagi in zato zavedejo bolnika in zdravnika. »So kot vrh ledene gore, spodaj se lahko skriva že huda strukturna okvara srca (volumska ali tlačna preobremenitev, preoblikovanje srca, prekrvavitvene motnje srca in zmanjšanje črpalne zmogljivosti ali pa pri visokem krvnem tlaku neustrezna polnitev srca).

Klasični simptomi srčnega popuščanja so štirje: zmanjšana zmogljivost, utrujenost, dušenje in otekanje telesa. Ostali simptomi so lahko še neredno bitje srca, nenaden porast telesne teže, izguba teka, zmanjšano odvajanje vode, ker se ta zadržuje v telesu,« pojasnjuje dr. Marolt.

Zakaj srce oslabi?

Kateri so torej vzroki srčnega popuščanja? »Prvi vzrok je neustrezno zdravljen visok krvni tlak, ki preobremeni srce. Druga skupina vzrokov so motnje prekrvavitve srčne mišice in srčni infarkt. Srce pri naporu ne dobi dovolj kisika in hrane, pri srčnem infarktu pa pride do odmrtja določenega števila srčnih celic. Pomemben vzrok so tudi aritmije, ko se zmanjša polnitev prekata in zaradi počasnejšega odliva pride do popuščanja. Tudi okvare zaklopk lahko povzročijo tlačno ali volumsko obremenitev srca. Srčno popuščanje lahko povzroči še sladkorna bolezen kot metabolna bolezen, ki prizadene majhne in velike žile ter tudi srčno mišico. Prav tako je vzrok lahko debelost ali pa motnje spanja (prekinitve dihanja med spanjem).«

Naš sogovornik še pove, da s starostjo pojavnost srčnega popuščanja narašča, in ker se danes infarkti in visok krvni tlak razmeroma dobro zdravijo, se na drugi strani prej ali slej utrudi srce.

Sodelovanje bolnika je ključno

Kako srčno popuščanje vpliva na vsakdanje življenje bolnika? Dr. Marolt: »Kar precej, saj je bolnik naenkrat postavljen v položaj, ko ni več zmožen samostojnega življenja in potrebuje pomoč. Pogoste so tudi psihološke težave, predvsem depresija. Prizadevamo si, da bi bolniki spremenili svoje razmišljanje in da bi dosegli visoko stopnjo sodelovanja pri zdravljenju. Seznanjamo jih z boleznijo in s tem, da je jemanje zdravil izjemnega pomena. Večinoma imamo s tem sodelovanjem dobre izkušnje.«

Kako konkretno je videti sodelovanje bolnika z zdravnikom? »Že dolgo imamo posebne ambulante za kronične bolnike s srčnim popuščanjem, kjer je tudi dostopnost drugačna kot pri običajnih kardioloških ambulantah. V teh ambulantah smo v dnevnem stiku z bolniki in dobivamo sprotne podatke o njihovem utripu, tlaku, o nasičenosti krvi s kisikom ali telesni teži. Tako lahko hitro zaznamo, ali pride do sprememb in pravočasno ukrepamo. Ali pa naučimo bolnika oziroma svojca, da te parametre spremlja. Medicinska sestra izvaja edukacijo bolnikov, dietetičarka daje nasvete glede prehrane, po potrebi vključimo tudi fizioterapevta ali psihologa. V končni fazi pa nastopi tudi paliativna medicina. Srčno popuščanje je žal končno obolenje, ki ga lahko le lajšamo ali pa vzdržujemo zdravstveno stanje na določeni ravni, bolezen pa napreduje naprej. Tudi o tem se pogovarjamo z bolnikom, njihove odločitve se v tem procesu spreminjajo.«

Na kaj pa mora biti pozoren bolnik? »Bolnik se mora predvsem držati reda pri merjenju, ki naj ga vsakodnevno izvaja, ter pri prehrani, pri kateri je predvsem pomembno, da ne zaužije preveč soli. Naučiti se mora uživati prave količine tekočine. Kadilci naj takoj prenehajo kaditi, preneha pa naj se tudi s pretiranim uživanjem alkohola. Prehrana naj bo uravnotežena. Skrbeti mora tudi za redno telesno dejavnost v stabilni fazi. Kadar pride do poslabšanja, pa naj počiva,« glede življenjskega sloga svetuje dr. Marolt.

Zdravljenje

Srčno popuščanje običajno razdelimo v štiri faze. Prva faza je najblažja oblika bolezni, ko bolnik še nima težav, na četrti stopnji pa ima bolnik težave z dušenjem že v mirovanju. Značilno za srčno popuščanje je tudi to, da bolezen ne poteka enakomerno, ampak lahko pride do nenadnih poslabšanj, ki zahtevajo ponoven sprejem v bolnišnico ali pa se tudi tragično konča. Ko tak bolnik zapusti bolnišnico, ne more nikoli več doseči prejšnjega stanja, ampak krivulja zdravstvenega stanja nenehno pada.

Najuspešnejše je še vedno zdravljenje z zdravili, pove dr. Marolt. »Z zdravili skušamo vplivati na vse omenjene obrambne sisteme. Za simpatični živčni sistem uporabljamo beta blokatorje, katerih naloga je upočasnitev srca in zmanjšanje živčnega vpliva na telo. Z zaviralci angiotenzin pretvarjajočega encima ali blokatorji angiotenzinskih receptorjev in zaviralci mineralokortikosteroidnih receptorjev vplivamo na aktiviran nevrohormonalni sistem. Najnovejša skupina zdravil so hkrati zaviralci angiotenzinskih receptorjev in neprilizina, s čimer je doseženo dvojno delovanje in ugoden zaščitni učinek na oslabelo srčno mišico,« razlaga dr. Marolt in dodaja, da je bolnike treba naučiti ustrezne uporabe odvajal za vodo ali diuretikov.

»Na voljo so odvajala, ki delujejo močno in kratkotrajno. Vsak bolnik mora sam znati oceniti, ali zadržuje tekočino ali ne.« Kako to stori? »Najbolj preprosto je, da se vsako jutro stehta in če tehtnica pokaže kilogram in pol ali dva kilograma več, pomeni, da je voda zastala. Takrat mora bolnik vzeti odvajalo. Pomembna je prava mera pri jemanju teh odvajal, saj pri pretirani uporabi lahko pride do dehidracije, ki za srce predstavlja dodaten stres. Zato pa je tako pomembno sodelovanje z medicinsko sestro ali zdravnikom, ki sta usposobljena za vodenje bolnikov s srčnim popuščanjem.«

Dr. Marolt še pove, da je pri zdravljenju pomembno doseganje visokih odmerkov zdravil, saj šele ti delujejo na srčno popuščanje. »To pomeni, da bolniku na dva do tri tedne povečujemo odmerke zdravil, dokler ne dosežemo maksimalnih ali optimalnih za vsakega bolnika posebej.«

Poleg zdravljenja z zdravili bolniku pomagajo tudi s pripomočki, predvsem srčnim spodbujevalnikom, ki je namenjen za resinhronizacijo bitja srca (da se prekata ponovno krčita sinhrono). V srce ali ob srcu vstavljajo mehanske črpalke, obstaja možnost vsaditve matičnih celic in nazadnje tudi transplantacija srca.

Dodatna zdravila so namenjena zdravljenju simptomov, kot na primer zdravila za širjenje žil (nitrati) ali pa zdravila za upočasnitev nerednega bitja srca (digitalis). Dodatno izboljšanje dosežemo še z žilnimi posegi na srcu z namenom vzpostavitve in zagotavljanja čim boljše prekrvavitve srca.

Diagnosticiranje

Kako ugotovijo, da pri bolniku gre za srčno popuščanje? »Najprej se z bolnikom pogovorimo in iz pogovora razberemo marsikaj o njegovem zdravstvenem stanju. Laboratorijski pregled lahko pokaže, ali srce popušča ali je poškodovano. Naslednji diagnostični pregled je EKG in rentgensko slikanje srca in pljuč. Najučinkovitejša preiskava pa je ultrazvok srca, ki nam pokaže stanje srca v realnem času, vse od velikosti, debeline sten, zmogljivosti, obremenjenosti pa do delovanja zaklopk in posredno o stanju pljučnega obtoka.

Dodatne preiskave so še slikanja srca s CT, magnetno resonanco, scintigrafijo in rentgensko kontrastno žilno slikanje (koronarografija).
Z vsemi temi metodami ocenimo zmogljivost srca in ocenimo škodo ter tako lahko začnemo najustreznejše zdravljenje. Pomembno je, da zdravljenje začnemo čim prej, v čim zgodnejši fazi, saj le tako lahko dosežemo izboljšanje in zagotovimo daljše obdobje kakovostnega življenja,« za konec poudari dr. Marolt.

ABC


A Na tisoč odraslih prebivalcev jih za srčnim popuščanjem zboli 20.
B Vzrok je akutna ali kronična poškodba srca.
C Pomembno je doseganje visokih odmerkov zdravil.