Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Angina pektoris nima nobene zveze s tisto angino, ki se kaže predvsem z bolečinami v grlu. Angina pektoris je izraz za bolečino v prsih (kot bomo spoznali kasneje, jo bolniki lahko občutijo ne le kot bolečino, temveč skorajda na sto in en način). Ta bolečina je stiskajoča, čutimo jo za prsnico. Pogosto izžareva proti vratu, grlu, čeljusti, v eno ali celo obe roki. Obe vrsti angine pektoris, ki ju bomo spoznali, zdravimo kirurško, z zdravili, ogromno pa si lahko pomagamo tudi sami. 

Avtorica: Andreja Hergula

 

Naj počiva

Za kaj natančno gre? Gre za to, da ob nekem naporu – morda si lahko predstavljamo naš jutranji tek za avtobusom, ko zamujamo v službo – srčna mišica ne dobi dovolj kisika za to aktivnost. Normalno srce bi ves ta »napor« zmoglo, a kadar je zožena ena (lahko več) od koronarnih arterij, je dotok krvi, napolnjene s kisikom, ki jo srce zahteva, oviran. Kaj naredi srce? Doseže maksimalno obremenitev. Zato se tedaj odzove stanju primerno, z bolečino, ki je znana kot angina pektoris. Če se človek takrat umiri, počiva, na srčni mišici ne bo trajne okvare. V primeru da ne ukrepa, pa se koronarna srčna bolezen razvija naprej. Naj omenimo, da ni nujno, da boste dobili srčni napad, če imate angino pektoris. A podatki kažejo, da ste v dvakrat večji nevarnosti, da nekoč pride do tega.

Kot slon, ki sedi na prsih

Kako lahko bolniki občutijo to neugodje, ki ga povzroča angina pektoris? Anginozna bolečina nas lahko zelo prestraši, saj sega od hude pa do blage, ko se bolnik zanjo skorajda ne zmeni. Napad traja največ štiri ali pet minut (včasih tudi samo minuto ali dve), zdi pa se mnogo daljši. Pri počitku bolečina popusti v nekaj minutah ali največ v desetih. Kot je zapisala Chandra Patel v svoji knjigi Premagujmo srčne bolezni (DZS, Ljubljana 1991), jo ljudje slikovito opisujejo kot »slon, ki sedi na prsih«, »prsni koš v jeklenem primežu«, »krč v prsih«, »kepa v grlu«, »zobobol pri hoji navkreber«, »mrzel pot«, »prebavne motnje« in podobno. Sicer pa ima angina pektoris svoje vzroke. Povzroča jo lahko ateroskleroza, koronarni krč oz. spazem, lahko pa se pojavi tudi pri ljudeh z normalnimi koronarnimi arterijami.

Bolijo lahko tudi zobje

Povedano drugače, pri napadu angine pektoris medicinski znaki segajo od neugodnega nedoločenega občutka v sredini prsi, ki lahko izžareva v levo ramo ali roko, bolečina, ki jo občutimo kot hude prebavne motnje, topa bolečina, mravljinčavost, občutek teže ali bolečina v rokah, običajno hujša v levi roki, skrajna utrujenost, izčrpanost, občutek, da se boste zgrudili, težka sapa, občutek dušenja, bolečine v čeljusti, zobeh, dlesnih, grlu ali uhlju, bolečine v hrbtu ali med lopaticama, občutek bližnje ali grozeče smrti, ki ga spremlja bolečina v prsih, pekoča bolečina, močan pritisk, občutek teže, polnosti, občutek ukleščenosti, stiskanja in tiščanja v prsih, grlu ali zgornjem delu trebuha.

Stabilna …

Angino pektoris, ki smo jo opisovali zgoraj, imenujemo stabilna angina pektoris. Tu se srce umiri, presnovna potreba v srcu se zmanjša, pretok skozi zoženo arterijo bo znova zadoščal, bolečina pa popusti po nekaj minutah. Pri njej se pogostost in silovitost napadov v zadnjem mesecu ni spremenila.

… in nestabilna

Žal pa obstaja tudi druga vrsta te bolezni, ki jo v knjigi Zdravila za srce in ožilje omenjata Aleš Žemva in Matija Horvat (Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, Ljubljana 1999), to je nestabilna angina pektoris, kjer se bolečina javlja nepredvidljivo, pri različnih obremenitvah, tudi pri mirovanju, normalnem pulzu in arterijskem tlaku. To stanje povzroči nestalna zožitev v koronarni arteriji, ki jo povzroči aterosklerotična leha (sprememba), na kateri nastane strdek. Ta vrsta angine pektoris je nevarna. V kratkem lahko pride do srčnega infarkta in celo do nenadne smrti zaradi motnje srčnega ritma. Bolnik, ki dobiva prsno bolečino med majhnim naporom, mora nujno v bolnišnico!

Stran z jezo

Če ste se z bolečinami ob angini pektoris soočili že večkrat, verjetno opažate, da napad sprožijo določene vrste aktivnosti. Najpogostejše so hoja navkreber, tek na avtobus, hitro vzpenjanje po stopnicah, kajenje, sprehod po obilnem kosilu, odmetavanje snega, dvigovanje, nošnja težkih bremen, hoja v mrzlem ali vročem in vlažnem vremenu, zlasti proti vetru, spolno občevanje zlasti z izvenzakonskim partnerjem, zadrževanje na večjih višinah, kot ste jih vajeni, stres, strah, tesnoba, jeza, hud prepir, druge čustvene napetosti.

Podpora zakonca krepi

Ko izveste diagnozo, ob tem gotovo doživite šok. Morda vas zajame depresivnost in slabo razpoloženje, strah, začutite odpor do sprememb, strah pred smrtjo. Vsi ti občutki so normalni in sčasoma pri večini izginejo. Če se to ne zgodi, poiščite pomoč. Podpora zakonca in prijatelja je gonilo, ki krepi in stopnjuje spremembe. Vedite pa, da zaradi zdravil in sprememb, ki jih vnesejo v svoje življenje, večina ljudi z angino pektoris še naprej opravlja večji del vsakdanjih dejavnosti. Človek si lahko tudi pri tej bolezni še kako pomaga.

Na tržnico s torbo na kolesih

Morda je prvi nasvet, ki vam ga bo zdravnik dal, ta, da določene stvari, ki ste jih prej izvajali hitro in z naglico, začnete opravljati bolj počasi. Vzpenjajte se počasi in pri tem počivajte – za to ne imejte slabe vesti. Za sprehode izbirajte ravne terene. Tudi drugo delo opravljajte počasi. Če na primer dobivate napade angine pektoris pri hišnem delu, se izogibajte opravilom, ki niso zares nujna (npr. brisanju posode). Postelje postiljajte počasi, sobe čistite postopoma, pohištvo naj premikajo drugi. Likanje in pripravljanje zelenjave opravljajte sede. Posode naj bodo v višini pasu, da jih boste kar najlažje dosegli. Tudi voziček ali torba na kolescih vam bo pri prinašanju živil iz trgovine ali tržnice prišla še kako prav.

Po jedi na kavč

Sicer pa raje kot velike uživajte manjše obroke hrane, ti pa naj bodo pogostejši. Po jedi si odpočijte. Ne vadite takoj po jedi, raje počakajte uro ali dve. Izogibajte se ljudem oz. pogovorom, ki vas vznemirjajo. Ne vdihujte globoko hladnega zraka. V toplem vremenu, ob veliki vlažnosti, pri nizkih temperaturah in na veliki nadmorski višini delajte počasi ali pa se po potrebi odrecite rednim vajam.

Spolnosti se ni treba bati

Bojazen, ki se pojavlja pri bolnikih, je tudi ta, da bodo dobili napad ob spolnem odnosu. Raziskave so pokazale, da se srčni ritem v teh trenutkih res pospeši, a le za kratek čas, zato ta dejavnost pri večini ni nevarna. Le pri nekaterih lahko izzove napad. Zatorej nasvet: spolne odnose imejte takrat, ko ste najbolj spočiti, ne pa takrat, ko ste obilno jedli, pili alkohol, ste duševno napeti ali vznemirjeni ter v hudi vročini.

Pri 82 odstotkih zaradi programa bistveno bolje

Gaša Milivojević v knjigi Varujmo srce (Ara, Ljubljana 1995) opisuje izkušnjo iz Kalifornije, ki se je zgodila sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja. Skupina zdravnikov pod vodstvom dr. Ornisha je izbrala skupino koronarnih bolnikov, ki so se odločili za povsem naraven način premagovanja svojih težav. V ponujenem programu so se soočili s tem, da niso uživali nobenih živil živalskega izvora, z izjemo jajčnih beljakov, posnetega mleka in nemastnega jogurta. Največ 10 odstotkov dnevnih kalorij so pridobili iz maščob. Vsak dan so eno uro izvajali dejavnost za zmanjšanje stresa (meditacijo, lahko telovadbo, pozitivno vizualizacijo ipd.). Izvajali so tudi tri ure telesne dejavnosti na teden. Opustili so kajenje. Dvakrat na teden so se skupaj srečali za štiri ure. Ob upoštevanju programa (ki so se ga držali vsaj leto dni) se je pri 82 odstotkih sodelujočih pokazalo bistveno izboljšanje, ob tem pa so se nasploh tudi bolje počutili.

 

Ste vedeli, da …

je vaše srce občutno obremenjeno, če skačete čez plot ali imate prvič spolne odnose s partnerjem? Zraven je namreč prisotna duševna obremenitev, ki vpliva tudi na delovanje srca. Zato se morate te nevarnosti, če imate angino pektoris, zavedati.

 

Junij 2015

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja