Dobro je, če med dolgotrajnim sedenjem občasno vstanemo in malo potelovadimo. Dobro je tudi, če imamo ergonomsko oblikovano pohištvo; v pisarni in doma. Dobro je, če na prvo mesto postavimo zdravje in šele na drugo estetiko; še bolje je, če je oboje mogoče združiti v enem kosu pohištva. Kaj pa če vsega tega nimamo in ne počnemo? Potem je zelo verjetno, da že imamo težave s hrbtenico, da nas bolijo križ, vrat, rame. V takem primeru poiščimo strokovnjaka, ki nam pri teh težavah lahko pomaga. Pomaga lahko znanje s področja kineziologije, pa fizioterapija, ob klasičnih pa še komplementarne metode, kot so akupunktura, meditacija, masaže in drugo.
Avtorica: Vesna Vilčnik
Z ustreznim ergonomskim načrtovanjem je mogoče preprečiti poškodbe, ki nastanejo zaradi ponavljajočih se gibov. Takšni gibi lahko sčasoma povzročijo dolgotrajno delovno nezmožnost. Ker je tudi v tem primeru boljša preventiva kot kurativa, je dobro na pomoč poklicati strokovnjake za ergonomijo. Le-ti poskušajo tehnološka orodja in njihovo okolje čim bolj prilagoditi ljudem tako, da naloge, oprema, informacije in okolje čim bolj ustrezajo posameznemu uporabniku.
Strokovnjaki za ergonomijo pri ugotavljanju, ali je uporabljena tehnologija prilagojena ljudem, upoštevajo delo (panogo), dejavnost, ki se izvaja, potrebe uporabnika, uporabljeno opremo (njeno velikost, obliko, primernost za delo) ter uporabljene informacije (na kakšen način jih je mogoče predstaviti, oceniti in spremeniti). Ergonomija pri preučevanju ljudi in njihovega okolja črpa iz več disciplin, vključno z antropometrijo, biomehaniko, mehanskim inženiringom, industrijskim inženiringom, industrijskim oblikovanjem, kineziologijo, fiziologijo in psihologijo.
Kako uporabniku prilagoditi delovno okolje?
Pisarniško pohištvo mora ustrezati ergonomskim zahtevam, zahtevam po racionalni ureditvi delovnega prostora in mora biti prilagojeno potrebam vsakega uporabnika posebej. Uporabniku mora omogočiti, da se dobro počuti tudi po večurnem delu. To pa je mogoče le, če je pisarniško pohištvo ergonomsko oblikovano. Ergonomsko oblikovano pisarniško pohištvo ustvarja zdravo delovno okolje, prilagojeno je fizičnim in duševnim lastnostim uporabnika. Ergonomsko oblikovano pohištvo vpliva na zdravstveno stanje zaposlenih in delovno učinkovitost.
Kljub prepričanju, da je dolgotrajno sedenje »počitek«, so posledice dela na neprimernem pisarniškem stolu neprizanesljive. »Le ergonomsko oblikovani pisarniški stol nudi primerno podporo vratu in hrbtenici. Poleg pisarniškega stola je pomembna tudi pisalna miza oziroma njena višina, ki naj bo taka, da omogoča gledanje naravnost v monitor, da ne naprezamo vratu, in dopušča dovolj prostora pod mizo, da se počutimo udobno in je dovolj prostora za noge. Idealno je, če je višina mize fleksibilno nastavljiva,« je razložila arhitektka Tjaša Korošec.
Morda niste vedeli, ali pa, da ima kakovostno, ergonomsko oblikovano pohištvo, običajno certifikat ergonomije. Poiščite ga in ne kupujte mačka v žaklju. Predvsem pa ne nasedajte videzu, temveč se pozanimajte o kvaliteti pohištva in vplivu njegove uporabe na vaše zdravje. Obstajajo triki, kako lahko že na prvi pogled ocenite, če je na primer stol ergonomsko oblikovan: oblazinjeni del je iz naravnih materialov, ima mehanizem za dviganje, spuščanje in nagibanje sedeža ter hrbtnega naslona.
Kdo mora skrbeti za zdravje na delovnem mestu? Delavec ali delodajalec?
Gotovo oba in vsak po svoje. Igor Antauer iz Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov pravi, da smo ljudje najprej sami odgovorni za svoje počutje, zdravje in s tem povezan življenjski stil. »Brez aktivne vloge zaposlenih bo uspeh relativno omejen. Pri tem pa mora delodajalec za aktivnosti med delovnim časom po zakonu poskrbeti tako za oceno tveganja, bdeti nad tem, da se v delovnem procesu izvajajo te aktivnosti ter zagotoviti zaposlenim v procesu delovno okolje in sredstva, ki bodo omogočala varno in zdravo delo. Zakon o varnosti in zdravju pri delu nalaga delodajalcu tudi načrtovanje, izvajanje in financiranje promocije zdravja na delovnem mestu.
Delodajalec
je odgovoren za tisti del, ki se tiče delovnega mesta, ker pa je zdravje vseobsežna dobrina in delavec v svojem aktivnem delovnem obdobju preživi z delodajalcem tretjino časa, bi bilo zelo pomembno, da bi se država bistveno bolj vključila v pomoč pri promociji pa tudi pri delnem financiranju te obveznosti delodajalca,« razloži Igor Antauer. Na vprašanje, kakšne težave običajno pestijo obrtnike in podjetnike, pa odgovarja: »V mikro in malem obrtništvu in podjetništvu so dejavnosti zelo raznolike, zato je težko oceniti, katere so najpogostejše zdravstvene težave. Po grobem pregledu lahko poudarimo, da so te težave delno vezane na vremenske razmere, v katerih delajo zaposleni pri naših članih, pogosta pa so tudi mišično-kostna obolenja, ki so neposredno povezana z ergonomijo.
V naših dejavnostih ne gre samo za ergonomijo, ki je vezana na sedeča delovna mesta, ampak tudi za ergonomijo dvigovanja, aktivnosti nad delavcem in drugo. Ugotavljamo, da je ozaveščenost delodajalcev in pri njih zaposlenih na področju ergonomije izredno nizka. Tudi osnovne informacije o ustreznosti gibov, sedenja, razgibavanja in podobnega so kar nekako izginili iz obratov. Na tem področju bomo morali tako ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ministrstvo za zdravje, ZZZS, ZPIZ, delodajalske organizacije in sindikati narediti bistveno več in z bistveno bolj povezanimi aktivnostmi.«
Pozor pri izbiri postelje in sedežne garniture
Toliko o tem, kaj lahko naredimo na delovnem mestu. Kaj pa doma? Gotovo ni zanemarljivo, kakšno pohištvo kupujemo; še posebno tisto, na katerem preživimo največ časa. Za večino je to postelja, v manjši meri pa tudi sedežna garnitura. »S stališča ergonomije je pri vzmetnicah pomembno, da omogočajo sproščen položaj telesa na ležišču. Temeljna zahteva dobrega ležišča je, da so pritiski ležišča na telo popolnoma izenačeni, da se celotno telo sprošča v neprisiljenem, zdravem in naravnem položaju, v katerem ni nikakršnih točkovnih obremenitev. Enakomerno mora biti torej podprt vsak predel hrbtenice.
Izbira ležišča
Ležišče mora biti ravno prav trdo in ravno prav mehko. Z ergonomskega vidika je postelja oblikovan okvir s posteljnim sistemom, ki ga sestavljajo trije medsebojno prilegajoči se deli; posteljni vložek oziroma posteljno dno, ležišče, vzglavnik. Vsi trije podpirajo telo v njegovih občutljivih conah. Le v usklajenem skupnem delovanju in medsebojnem dopolnjevanju ležišča, posteljnega vložka in vzglavnika lahko vzpostavimo optimalno točkovno obremenitev telesa na površini ležišča tako, da je telo sproščeno, hrbtenica pa podprta v pravilnem položaju. Čim tanjše je ležišče, tem pomembnejša je funkcija posteljnega vložka, ker mora slednji v tem primeru prevzeti del ugreza telesa. Čim debelejše je ležišče, tem manj pomemben in manj učinkovit je posteljni vložek,« natančno razloži arhitektka Tjaša Korošec.
Izbira sedežne garniture
Doda še, da moramo imeti že pri izbiri pohištva vedno v mislih tudi funkcionalnost. Tako lahko pri izbiri sedežne garniture že v trgovini preizkusite, kako vam ustreza sedenje na njej, ocenite, če ni morda premehka, prenizka ali obratno. Pomembno je, da vam omogoča sproščeno sedenje in ležanje. Zelo funkcionalno je tudi, da ima nastavljiv naslon za glavo.
Fizioterapija – uspešna kurativa
Fizioterapevti se dandanes srečujejo z vedno več ljudmi, ki tožijo zaradi bolečin v hrbtenici, križu, vratu, ramah. Pogosto prav zaradi slabo oblikovanega pohištva, slabih ležišč in premalo razgibavanja ter gibanja na splošno. Kako fizioterapevti poskrbijo za odpravljanje tovrstnih težav? »Bolnike z navedenimi težavami zdravimo z različnimi metodami fizikalne in rehabilitacijske medicine. Pred odločitvijo za predpis določene terapije bolnika najprej pregledamo, ocenimo njegovo trenutno funkcionalno stanje ter upoštevamo indikacije in kontraindikacije,« razloži Slavka Topolić, dr. med. in specialist fiziater.
Metode fizikalne terapije
ki jih najpogosteje uporabljajo za lajšanje naštetih težav, so kinezioterapija, hidrokinezioterapija (vaje v bazenu, podvodne masaže, kopeli), protibolečinska elektroterapija, termoterapija, magnetoterapija, laser, ultrazvok in zdravstvena masaža. Poleg klasičnih metod medicine so znane preverjene metode komplementarne medicine še akupunktura, Bownova terapija, meditacija, joga, tai chi, metoda feldenkrais.
»Velik pomen ima tudi izobraževanje bolnikov o njihovi bolezni, načinu zdravljenja in prevenciji. Redno izvajanje vaj je najpomembnejši ukrep za preprečevanje bolečin v hrbtu in sklepih. Vsak dan si je za te vaje treba vzeti le 20 minut in pozitivni učinki so vidni že v zelo kratkem času. Poleg rednega izvajanja vaj priporočamo ukvarjanje z nekaterimi športnimi dejavnostmi, ki spodbujajo telesno vzdržljivost. To so plavanje, hoja, kolesarjenje. Izogibati se je treba vseh aktivnosti, pri katerih je treba izvajati nenadne, sunkovite gibe, in tistim, ki preobremenjujejo hrbtenico,« svetuje dr. Slavka Topolič.
Vaja (za sproščanje napetosti) na stolu
Sedite pokončno, glavo nagnite naprej in jo z eno roko rahlo potisnite vstran, drugo ramo pa potisnite proti tlom. Zadržite napetost za 30 sekund, nato pa zamenjajte stran. Na vsaki strani ponovite trikrat.
ABC
A Ergonomija je prilagoditev delovnega okolja uporabniku.
B 50 do 80 odstotkov splošne populacije ima vsaj enkrat v življenju bolečine v spodnjem delu hrbta.
C Redno (dnevno vsaj 20 minut) izvajanje vaj je najpomembnejši ukrep za preprečevanje bolečin v hrbtu in sklepih.
