Plesni, te mikroskopsko majhne glive, sploh v hladnejšem obdobju predstavljajo veliko nadlogo v naših stanovanjih, a ne gre le za estetski vidik plesnivih delov domovanja, plesen namreč lahko hudo škoduje tudi našemu zdravju. Po nekaterih ocenah obstaja približno 250 tisoč vrst plesni, kar sto različnih vrst pa lahko najdemo v bivalnih okoljih. Poglavitni razlog za njihov nastanek je prevelika vlažnost, problematika pa je še precej globlja.
Avtorica: Nika Arsovski
Naj zrak ne bo presuh in ne prevlažen
Plesen nastane ob previsoki relativni vlažnosti, vzporedno z nepravilno gradnjo in pomanjkljivim prezračevanjem ter ogrevanjem. Posebej občutljiva so območja t. i. toplotnih mostov, konstrukcijske napake posameznih delov stavbe in zamakanje strehe. Na teh predelih ob čezmerni vlažnosti zraka začne uspevati plesen. Štiričlanska družina v enem samem dnevu proizvede od deset do petnajst litrov tekočine, tako z znojenjem, dihanjem, kuhanjem in obratovanjem strojev, kot je sušilni. Vlažnost v prostoru bi morala znašati med 40 in 60 %. Nižje vrednosti kažejo na suh zrak, višje pa ustvarjajo gostoljubno okolje za nastanek kondenza in plesni. »Plesni so večcelične glive, ki so razširjene povsod okrog nas – v notranjem in zunanjem okolju. Plesnim smo izpostavljeni prek vdihavanja, uživanja ali dotikanja. Povzročajo učinke na zdravje prek alergijskih mehanizmov, toksičnih učinkov mikotoksinov, so dražljivci sluzničnih membran in povzročajo okužbe dihal. Rast in razmnoževanje plesni sta intenzivnejša ob prisotnosti visoke relativne vlažnosti v notranjem okolju. Plesni v zrak sproščajo velike količine spor. Za njihov raztros po prostoru je potrebno gibanje zraka,« pojasnjuje Simona Perčič dr. med., spec., z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Spore plesni se preprosto in hitro prenašajo. Prenašajo se preko gostiteljev ali pa pot v naše stanovanje najdejo skozi odprto okno. Tako si najdejo mesto v vlažnem predelu stanovanja in se začnejo razmnoževati, s tem pa ne ogrozijo le naših sten in hišnega pohištva, temveč predvsem naše zdravje. »Plesni izdelujejo alergene, ki povzročajo bolezni dihal. Vzročna povezanost med boleznimi dihal in plesnivim notranjem okoljem ni jasna, ker so v notranjem okolju prisotni še številni drugi dejavniki tveganja, kot so na primer: pršice, cigaretni dim, onesnažen zrak z onesnažili notranjega in zunanjega okolja. Tako ni jasno, kolikšen del težave je posledica preobčutljivosti za posamezne alergene,« dodaja dr. Perčičeva.
Otroci in težave ob izpostavljenosti plesni
»Plesen je zanesljivo škodljiva. Povzroči lahko namreč različne bolezni, zaradi imunskega odziva na plesni, pri osebah s slabšo imunsko odpornostjo pa tudi okužbe. Najpogostejši odziv imunskega sistema je alergija na plesni, ki se lahko kaže v obliki alergijskega rinitisa ali alergijske astme. Stik s sporami privede do alergijskega odziva, ki je posebej problematičen pri bolnikih z astmo. Ta se lahko v primeru izpostavljenosti plesni poslabša. Bolniki tako razvijejo alergijski odziv na plesni,“ pojasnjuje doc. dr. Mihaela Zidarn, dr. med., spec. int. med., z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik. Spore plesni najpogosteje izzovejo alergije, ki povzročajo bolezni dihal. Izpostavljenost plesnim v bivalnem ali delovnemu okolju najpogosteje povzroči bolezni zgornjih dihalnih poti – alergijsko vnetje očesne veznice, vnetjih nosne sluznice in sinusov, kašelj … –, alergijski atopijski dermatitis, astmo, pa tudi prebavne težave. Med rastjo plesni nastajajo sekundarne presnovke, ki dražijo dihalne mukozne membrane in povzročajo simptome, kot so draženje membran očesne veznice, nosne sluznice, žrela, glavobol in utrujenost. Druge manj pogoste oblike bolezni so alergijska bronopulmonalna aspergiloza (ABPA) in ekstrinzični alergijski bronhioloalveolitis (EABA). »Plesen se lahko naseli tudi v sinuse. Ko se imunski sistem odzove, nastane kronični sinusitis. V primeru, da gre za seno ali silažo, v kateri je prisotna plesen, lahko pride do t. i. farmarskih pljuč. V tem primeru pride do ekstrinzičnega alergijskega bronhioloalveolitisa (EABA), kot imunski odziv na prisotnost plesni v vdihanem zraku. To privede do brazgotinjenja pljuč,« pojasnjuje sogovornica z golniške klinike. Plesen lahko v najhujših oblikah poškoduje tudi notranje organe in botruje pri njihovi odpovedi. V tem primeru plesen prodre v človeško telo in kolonizira določene organe, kot so jetra, pljuča, ledvice. Neimunski učinki vključujejo dražljivce mukoznih membran, okužbe in reakcije na mikotoksine. Za ABPA po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje oboli med 0,8 in 0,25 otrok z astmo in med 7 in 10 % otrok s cistično fibrozo. Najdovzetnejši na bolezni ob čezmerni izpostavljenosti plesni so otroci. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije plesni pri otrocih povzročajo kašelj, alergijsko vnetje nosne sluznice in astmo. Otroci, ki živijo v vlažnem bivalnem okolju oz. so izpostavljeni vlažnemu zraku v vrtcih, imajo večje tveganje za razvoj astme, in sicer 1,5- do 2,2-krat večje v primerjavi z otroki, ki živijo v ustreznem bivalnem okolju.
In kako se boriti s plesnijo?
Ljudje premalo pozornosti posvečamo prezračevanju, ki je tudi v zimskem času ključnega pomena, čeprav se marsikomu zdi predvsem energetsko sporno. Z nagibno odprtimi okni težave vlažnosti ne bomo rešili. Izmenjava zraka je namreč v tem primeru izredno slaba. Kakovosten zrak v prostoru tako zagotovimo s prezračevanjem, vsaj trikrat dnevno, za dve do štiri minute. V tem času na stežaj odpremo vsa zunanja in notranja vrata ter okna, saj s tem ustvarimo primeren prepih. Če se je plesen že razvila, jo je treba temeljito odpraviti. Glede na vzrok zidno plesen delimo na dve vrsti vlage: kondenzna vlaga in kapilarna vlaga. V primeru prve gre za črne, sive in zelene madeže, pogoj za nastanek pa je nezadostna toplotna izolacija, ko topli zrak iz prostora kondenzira na hladnem oknu, steni. To povzroči idealne pogoje za zidno plesen. Kapilarno vlago prepoznamo po odstopanju beleža oz. po razpadajočih stenah. Na njihovi površini lahko zaznamo bele kristale. Tovrstno vlago opazimo v stavbah, kjer je neustrezno izvedena hidroizolacija. Sanacije vlažnih sten se je treba lotiti premišljeno, odstranitev plesni in nanos premaza veljata za kratkoročno rešitev, običajno se plesen pojavi še v večjem obsegu, saj se spore prenašajo po zraku. Dolgoročno pa se bomo nadloge znebili le tako, da odkrijemo in saniramo vzroke za nastanek. Najbolje je, da objekt pregleda strokovnjak, ki bo na podlagi izmerjene stopnje vlage, vzrokov navlaženja, konstrukcijske zasnove in namembnosti prostorov predlagal najustreznejši način sanacije.
Nekaj nasvetov v izogib plesni:
Ne varčujte pri ogrevanju. Hladen prostor, stene in pohištvo spodbujajo kondenzacijo in s tem pospešijo nastajanje plesni. Prav tako ni dobro, da le v večernih urah spustite toplejši zrak v spalnico, s tem se bo vlaga takoj kondenzirala na hladnih stenah.
Plesen se rada skriva za zavesami, omarami, ogledali in posteljami, saj tam zrak ne kroži, poleg tega topel zrak do tja ne more prodreti. Pohištvo tako postavite 5 do 10 cm stran od stene. Zavese naj ne segajo do tal, pohištvo do stropa pa naj ima vedno vgrajene prezračevalne reže.
Ne prezračujte prostora ves dan. V pičlih štirih minutah se bo ob primernem prepihu zrak v prostoru v celoti zamenjal. Številni okna pustijo odprta več deset minut, s tem pa se prostor le ohlaja, medtem ko zrak ni nič bolj osvežen kot po prvih štirih minutah.
Oken ne odpirajmo na nagib, saj je po mnenju strokovnjakov to najmanj učinkovita metoda.
Z vremensko postajo spremljajte temperaturo in notranjo vlažnost prostora. Optimalna vlažnost se giblje med 40 in 60 %.
Ob puščanju ali razlitju vode je treba v intervalu od 24 do 48 ur očistiti in posušiti vlažni gradbeni material ter pohištvo.
Spremljajte vzdrževalna dela in izvajajte redne preglede na prisotnost plesni, ocene čezmerne vlažnosti ter opredelite morebitna puščanja na stavbi in njenih sistemih.
