Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Poletje prinese poleg različnih radosti tudi kar nekaj neprijetnih reči. Ker se veliko zadržujemo zunaj, prihaja do pogostih pikov različnih žuželk.

Avtorica: Nika Arsovski

Brez nenadnih kretenj in dišečih parfumov

Žuželke predstavljajo tri četrtine živalskega sveta, vendar na našem območju za naše zdravje v večini niso nevarne, temveč predstavljajo predvsem neprijetno nadlogo. Čebele, ose in sršeni pičijo predvsem v samoobrambi, zato se jim, če je le mogoče, izogibamo. Na mestu pika se običajno pojavijo srbečica, rdečica in oteklina, piki pa niso nevarni, razen za ljudi, ki so nanje alergični.

Najučinkoviteje se pikom ognemo z izogibanjem situacijam, kot so nabiranje cvetja, odpadlega sadja, športnih aktivnosti brez ustreznih oblačil … Za delo na prostem se je treba pravilno obleči in se izogibati parfumom, dišečim kremam. Ko opazimo žuželko, se izogibajmo nenadnim kretnjam, glavo pa si ob večjem številu žuželk pokrijmo z rokami. V primeru pika poskrbimo, da zapustimo mesto, na katerem se nahajajo žuželke, saj lahko le tako preprečimo nadaljnje pike. Želo odstranimo, prizadeti del pa speremo pod tekočo vodo z milom, nato ga osušimo in ohladimo z ledom, vendar le-tega ne postavimo neposredno na kožo.

Vsaka neprijetnost še ni znak alergije

Seveda pa je posebno previdnost treba posvetiti alergiji, ki se pri nekaterih pojavi ob piku žuželk. Na našem območju so to predvsem čebele, čmrlji, ose in sršeni. Piki slednjih dveh so pogostejši poleti, piki čebel pa so možni skozi celo leto, tudi v toplejših zimskih mesecih. Alergija nastane kot posledica reakcije med strupom žuželke in proti strupu usmerjenimi protitelesi. Ob prvem piku osebe, ki so za to dovzetnejše, v telesu tvorijo specifična protitelesa, ki se vežejo na določene celice imunskega sistema (mastocite), ob naslednjem piku pa se strup veže na protitelesa, kar povzroči sproščanje mediatorjev iz mastocitov. Ti pa povzročajo alergijske pojave, ki jih delimo na lokalne in sistemske. Pri prvih nastane na mestu večja srbeča oteklina, koža pa postane pordela.

Za sistemske preobčutljivostne reakcije je značilna prizadetost kože in podkožja, kot so srbenje, koprivnica, oteklina in rdečina. Pri težjih reakcijah občutimo oteženo dihanje, piskanje v prsih, pospešen srčni utrip, omotico, izgubo zavesti, morda celo anafilaktični šok. Zavedati se je treba, da vsaka neprijetnost po piku še ni znak alergije, saj je povsem normalno, da koža po piku nekoliko pordeči in oteče. Če preobčutljivostne reakcije še nismo doživeli, lahko s hladnimi obkladki ali antihistaminiki le-to nekoliko omilimo, odstraniti pa je treba tudi želo čebele, saj s tem zmanjšamo količino vnesenega strupa. Če smo reakcijo že doživeli, moramo zaužiti vse potrebna zdravila iz seta za samopomoč. V primeru, da se kljub temu pojavijo težave z dihanjem, požiranjem ali otekanjem, moramo obvezno poiskati medicinsko pomoč.

Okuženih tigrastih komarjev po podatkih NIJZ ni …

Komarji na našem območju v večini niso nevarni. V letu 2005 so v Obalno-kraški regiji prvič opazili porast tigrastih komarjev, ki prenašajo več vrst virusov, med drugim tudi pojav vročice denga. Po podatkih inštituta tigrastih komarjev, ki bi prenašali tovrstne bolezni, na slovenskem območju še ni, so pa v kasnejših letih to vrsto opazili tudi v celotni jugozahodni Sloveniji, razširjena pa naj bi bila vse do Ljubljane. Najpogostejša tropska bolezen, s katero se po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije vsakoletno okuži 300 do 500 milijonov ljudi, je malarija. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje beležijo približno deset primerov »importirane« malarije letno tudi v Sloveniji. Seveda so se že pojavila namigovanja o okuženih komarjih v Sloveniji, vendar na inštitutu to zanikajo, saj naše razmere niso primerne za nastanek bolezni.

Malarija je najpogostejša v vseh državah podsaharske Afrike, nekaterih deželah srednje in južne Amerike, na Bližnjem vzhodu, nekaterih državah južne in jugovzhodne Azije ter tihomorskih otokih. Ob pojavu visoke vročine, ki jo spremljajo mrzlica, potenje pa tudi bolečine v mišicah in sklepih, glavoboli, prebavne težave, kašelj … torej obiščimo zdravnika, najbolje pa se lahko zavarujemo z jemanjem antimalarikov in z uporabo osebne zaščite pred piki (mreže, repelenti …). Ker obstaja več različnih vrst antimalaričnih tablet, se pred potovanjem posvetujte z zdravnikom, ki se ukvarja s potovalno medicino. Okuženi komarji prenašajo tudi tako imenovani virus Zahodnega Nila, primer okužbe so pred nekaj leti zaznali tudi v Sloveniji.

… prav tako pa tudi nevarnosti za okužbo z virusom Zika

Maja 2015 so v Braziliji zaznali naraščajoče število okuženih bolnikov z virusom Zika, katerega korenine sicer segajo na afriško celino. Gre za nedavno odkrit virus, ki se prenaša z vbodi komarja vrste Aedes, le-ta prenaša tudi nekatere druge nalezljive bolezni, kot so denega in čikungunja.

Okužba z virusom pogosto poteka povsem brez simptomov, kot so slabo počutje in vročina, zato ga je še toliko težje prepoznati. Bolezenski znaki se razvijejo le nekaj dni po vbodu okuženega komarja. Približno petina okuženih razvije simptome, težave z zdravjem pa običajno izginejo po največ enem tednu, kljub temu v krvi ostanejo določena protitelesa, ki jih lahko potrdimo z mikrobiološkimi testi. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravstvo primerov okužbe z virusom Zika v Sloveniji ni, saj so temperature prenizke za aktivnost komarjev te vrste.

Zato pa vsem popotnikom, ki bodo v prihajajočih mesecih obiskali območja, v katerih so odkriti primeri okužbe z virusom (Afrika, jugovzhodna Azija, Tihi ocean, južno in srednje ameriške države), svetujejo nekatere preventivne ukrepe. Zemljevid območij lahko najdete na spletni strani Evropskega centra za preprečevanje bolezni. Cepiva proti okužbi z virusom Zika za zdaj še ni, lahko pa se deloma zaščitimo z uporabo repelentov, z oblačili z dolgimi rokavi in hlačnicami ter mrežami. Še posebej ranljive so nosečnice, saj virus domnevno povzroča okvaro ploda, zato naj se pred potovanjem posvetujejo s svojim zdravnikom in ginekologom.

Zaščitimo se pred klopnim meningoencefalitisom

V pomladanskih in poletnih mesecih poleg ostalih živali na nas preži še ena nevarnost, in sicer klopi. Ti prenašajo več obolenj, med katerimi sta v Sloveniji najpogostejši Lymska borelioza in klopni meningoencefalitis (KME). Prav s prvo se po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje letno okuži 3000–6000 bolnikov. Boreliozo povzročajo bakterije iz družine spirohet, ki se na človeka prenesejo s klopnim ugrizom, tveganje pa je največje od februarja do novembra, blage zime in vlažne pomladi nastanek klopov še povečujejo.

Inkubacijska doba za prvo fazo je običajno 3–32 dni po okužbi, druga in tretja faza se lahko pojavita šele mesece ali leta po okužbi. V prvi fazi se pojavijo značilne spremembe na koži, kot so neboleče rdečine, ki se širijo in dobijo obliko kolobarja. V drugi in tretji fazi se pokažejo znaki prizadetosti kože, srca, živčevja, sklepov, mišic, tudi oči in srca. Zdravljenje poteka z antibiotiki, pozorni moramo biti na kožne kolobarje, saj je zdravljenje v prvi fazi zelo učinkovito. Cepiva za preprečevanje borelioze ni, v nasprotju s klopnim meningoencefalitisom, pred katerim se lahko zaščitimo s cepljenjem.

KME se najpogosteje pojavlja od konca maja do oktobra, letno pa beležijo 100–400 okuženih primerov. Bolezen poteka v dveh fazah, prva se začne približno teden ali dva po obodu. V tem obdobju se pojavijo težave, podobne gripi, kot so slabo počutje, bolečine v mišicah, vročina, glavobol, bruhanje … Temu sledi prosti interval, ki loči obe fazi. Za drugo fazo so značilni močan glavobol, slabost, otrdelost vratu, tresenje rok, težave s koncentracijo, motnje zavesti in slabost, možna pa je tudi ohromitev dihalnih mišic. Bolezen na bolniku lahko pusti trajne posledice. Z nekaterimi preventivnimi ukrepi, kot so svetla dolga oblačila, repelenti in temeljiti pregledi ob vrnitvi, lahko zmanjšamo tveganje okužbe. Če opazimo klopa, ga moramo čim prej odstraniti, saj s tem zmanjšamo verjetnost prenosa okužbe.

 

Zaradi visoke prisotnosti KME v Sloveniji se uvrščamo na tretje mesto med evropskimi državami, kar pa je tudi odraz nizkega cepljenja.

Po podatkih Nacionalnega inštituta je poraba cepiva naraščala, v letih 2013 in 2014 pa so zabeležili upad števila ljudi, ki so se odločili za cepljenje proti KME. Raziskava na reprezentativnem vzorcu prebivalcev Slovenije iz leta 2007 kaže, da je bilo takrat cepljenih le 12,4 odstotka prebivalcev, starih 15 let in več, glede na poročila pa na inštitutu ocenjujejo, da se redno cepi le okrog 7 odstotkov prebivalstva. Cepljenje poteka v treh odmerkih, nato pa se ga obnavlja s poživitvenimi odmerki, zanj se lahko odločite na vseh območnih zavodih za zdravstveno varstvo in pri izbranih zdravnikih.

 

April 2016

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja