Poškodbe zob: počena sklenina, karies, kisline in zadah – kako poleti zaščitimo zobe?

V poletnih mesecih so lahko na udaru tudi naši zobje. Uživanje sladke hrane, ki je poleg tega še močno ohlajena (sladoled), ali pitje hladnih sladkih pijač jim pač ne koristi. Ob temperaturni razliki lahko poči sklenina, sladkor pa ima še druge neugodne učinke na zdravje zob. Enako velja za različne kisline, ki so v hrani ali pijači, še posebej popularni v poletnih mesecih.

V članku naslavljamo tiste najpomembnejše ukrepe, ki nam bodo pomagali, da bomo za naše zobe ustrezno poskrbeli tudi v vročih dneh.

Zakaj poleti počijo zobje in kako preprečiti poškodbe sklenine

Na Janeza Šekoranjo, dr. dentalne medicine, smo se obrnili z vprašanji glede prehrane in zdravja zob. Sklenina, ki ščiti zobe pred nastankom kariesa, je trdna tvorba, a vendar pogosto poči. Kot je povedal Šekoranja, sklenina pogosto poči zaradi temperaturnih sprememb. Ko jemo sladoled ali pijemo ohlajene pijače, na primer.

»V naših ambulantah je vsak dan nekaj pacientov, ki imajo take poke. V večini primerov so razpoke površinske in nenevarne, največkrat nevidne s prostim očesom, redkeje se zabarvajo in to zahteva manjši poseg. Razpoke, ki so globlje, so posledica kombinacije začetne frakture, ki se razširi zaradi mehanske travme – udarca v zob, ugriza v trši predmet (skorja oreščka …) ipd. Površinske razpoke so lahko desetletja prisotne na zobu brez posebnih simptomov, če pa opazimo spremembe v zabarvanju ali celo občutljivost, priporočamo obisk osebnega zobozdravnika,« pojasnjuje Šekoranja in dodaja, da ima sicer sklenina manjše regenerativne sposobnosti v smislu remineralizacije, vendar se razpoka v celoti nikoli ne obnovi.

Kako kisline in sladkorji ogrožajo zobno sklenino?

Zanimalo nas je tudi, ali lahko kislina v hrani in pijači (npr. v vinu, sadju …) poškoduje sklenino ter katera hrana in pijača vsebujeta preveč kisline. 

»Hrana in pijača imata zelo pomembno vlogo in vpliv na zobe. Neposredno in posredno določata okolje, v katerem so zobje. Neposredno kisla hrana in pijača vplivata z nizkim pH-jem, kar povzroči demineralizacijo sklenine oziroma površinsko topljenje. Ta proces je ob pravilnih ukrepih povraten, če pa je kronične narave, se na zobeh pojavi trajna škoda, ki jo mora popraviti zobozdravnik,« razlaga naš sogovornik ter nadaljuje, da hrana in pijača vplivata tudi posredno, na drugačen način, a s podobnim rezultatom.

»Če uživamo veliko ogljikovih hidratov, se ti zelo učinkovito prilepijo na zobe in ker so ogljikovi hidrati priljubljena hrana bakterij, se bodo te v večjih količinah naselile na teh mestih. Nekaj sto različnih vrst bakterij, ki so del naše ustne flore, ima svoje »kosilo« ob naših zobeh, in ker so stranski produkti te presnove kisline, imamo ponovno okolje z nizkim pH-jem, ki škoduje sklenini. Tako lahko hitro ugotovimo, da poškodbo sklenine in ne nazadnje gnitje zob učinkovito preprečimo s pravilnim in rednim umivanjem zob,« priporoča Šekoranja in izpostavlja, da imamo pri preprečevanju poškodb sklenine še druge ase v rokavu.

»Predvsem se poskušamo izogibati pogostemu uživanju hrane ali pijače z visoko koncentracijo kisline ali sladkorjev (energijske pijače vsebujejo preveč obojega). Zobne kreme imajo učinkovita sredstva za obnovo zob, najpomembnejši je fluor. Tu je treba poudariti, da fluorja ni treba pojesti z zobno kremo, ampak z njim le umijemo zobe.« Šekoranja zagotavlja, da flour ni tako škodljiv, kot se včasih pretirava.« V mislih moramo poleg kakega minusa (visokih koncentracij) fluora imeti tudi vse minuse, ki se pojavijo, če remineralizacije s fluorom ni.«

Kako dehidracija poleti škoduje zobem in sklenini

V poletnih mesecih se pogosto lahko zgodi, da popijemo premalo tekočine in dehidriramo. Še posebno pri otrocih je dehidracija pogosta težava. Kako je povezana z zdravjem zob? Dehidracija namreč povzroča zakisanost telesa in s tem se prepotrebni temeljni minerali začnejo črpati iz kosti in zob. Odrasli, še bolj pa otroci si tudi na ta način lahko pridelamo težave z zobmi. Tako eni kot drugi navadno popijemo premalo navadne vode. Žejo vse prevečkrat gasimo s sladkimi sokovi in gaziranimi pijačami. Prav slednje poleg sladkorja vsebujejo še druge sestavine, kot je na primer fosforna kislina, ki škodljivo vplivajo na naše zobe. Če se torej želimo izogniti že omenjenim težavam, sladkane in gazirane pijače čim bolj zamenjajmo z navadno vodo.

Podobno je pri pitju piva, ki je poleti še toliko bolj priljubljena pijača. Čeprav vsebuje manj sladkorja kot nekatere druge alkoholne pijače, na primer sladki koktajli, lahko povzroči obarvanje zob. Pivo vsebuje tudi kisline in to pomeni, da prav tako lahko napade zobno sklenino. Tudi pri pitju piva je zato pomembno, da ob tem popijemo dovolj vode ter s tem pomagamo nevtralizirati kisline in spodbudimo nastajanje sline, ki ščiti zobe.

Katera hrana povzroča karies in uničuje zobno sklenino?

Morda se še nekoliko podrobneje pomudimo pri tem, kako hrana, ki jo zaužijemo, vpliva na naše zobe. Če pojemo veliko hrane, ki vsebuje veliko sladkorja in bele moke, se v našem telesu poruši kislo-bazično ravnovesje in rečemo, da je telo zakisano. Ob tem se poruši tudi ravnovesje kalcija in fosforja. Ob tem mora telo za to, da nevtralizira presežke kislih presnovkov, iz telesa črpati rezerve temeljnih mineralov, kar pomeni, da jih črpa tudi iz zob. Vse to ima za posledico razvoj kariesa oziroma zobne gnilobe. Če želimo zdrave zobe, moramo torej nujno omejiti vnos sladkorja s hrano in pijačo.

Za zobe je škodljivo tudi pomanjkanje vitaminov A, D, E in K. Teh primanjkuje prav zaradi pretiranega uživanja industrijsko predelane hrane, ki je siromašna z vitamini in minerali.

Ustni zadah: vzroki, miti in kako ga zares odpraviti

Ustni zadah se pojavi takrat, ko se slab vonj iz ust čuti vsak dan in ga z rednim umivanjem zob ne moremo odpraviti. Vzrok zanj je največkrat vendarle slaba ustna higiena – smrdijo ostanki hrane, ki se zadržujejo med zobmi in pod mostički. Zadah se pojavi tudi pri bolnikih, ki imajo vnete dlesni ali paradontozo.

Ne drži, da bi bil poglavitni vir zadaha želodec. Kar 90 % zadaha namreč izhaja iz ust, ostalih 10 % pa prehaja iz drugih organov, kot so želodec, pljuča, ledvica, jetra in v primeru diabetesa trebušna slinavka. Slab zadah se pojavi tudi v primeru suhih ust, če nam primanjkuje sline ali smo dehidrirani. Prav tako k suhim ustom pripomore uživanje tobačnih izdelkov, lahko pa tudi stres, hujšanje, smrčanje in hormonske spremembe.

Pomembno je poznati vzrok slabega zadaha, saj z žvečenjem osvežilnih žvečilnih gumijev in lizanjem bombončkov za preprečevanje zadaha ter osvežilne ustne vode zadaha ne odpravimo, pač pa ga le prekrijejo za določen čas.

Kot rečeno, večinoma je vzrok za zadah v ustih, zato ga bomo najbolj učinkovito odpravili, če bomo odstranili bakterije, ki izdelujejo vodikov sulfid, in odstranjevali gojišča, na katerih te bakterije uspevajo.

Na katerih mestih se te bakterije najpogosteje zadržujejo?

Najpogosteje jih lahko najdemo na mestih pri previsnih plombah in na zobeh, ki jih je že napadel karies. Pogosta gojišča bakterij so tudi medzobni prostori, mesta pod mostički, okrog vsadkov, v obzobnih žepih in na jeziku.

Najpogostejši vzroki za slab zadah:

• Slaba ustna higiena
• suha usta
• Karies in vnetja dlesni
• kajenje in stres
• pomanjkanje sline

Preberite tudi prispevek: Najpogostejše napake pri umivanju zob