Zakaj moški pogosteje zbolijo za srčno-žilnimi boleznimi?

Bolezni srca in ožilja so eden vodilnih vzrokov obolevnosti in prezgodnje umrljivosti v Sloveniji, kjer povzročijo približno tretjino vseh smrti. Razvijajo se tiho, pogosto brez opozorilnih znakov, dokler ne pride do akutnega zapleta – najpogosteje srčnega infarkta ali možganske kapi. Epidemiološki podatki kažejo, da moški za srčno-žilnimi boleznimi pogosteje zbolevajo prej in izraziteje. Tveganje izhaja iz bioloških razlik, življenjskega sloga in hitrejše pojavnosti ključnih dejavnikov tveganja.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) bi bilo kar 80 % prezgodnjih bolezni srca in kapi mogoče preprečiti z zdravim načinom življenja, kar poudarja pomen zgodnjega prepoznavanja tveganj.

Zakaj moški pogosteje zbolijo za srčno-žilnimi boleznimi?

V Sloveniji vsako leto za kardiovaskularnimi boleznimi zboli okoli 20.000 ljudi. Čeprav zaradi bolezni obtočil umre več žensk kot moških, moški zbolevajo pogosteje in praviloma že prej.

Prim. dr. Matija Cevc, dr. med., specialist interne medicine na področju preventivne kardiologije, pojasnjuje:

»Pri moških pride do pojava dejavnikov tveganja … neredko že pri 40 letih. Življenjski slog moških je bolj tvegan, saj pogosteje kadijo, uživajo več alkohola in doživljajo kronični stres. Pri moških je tudi več trebušne debelosti, ki je v tesni povezavi s presnovnimi motnjami in kroničnim vnetnim dogajanjem.«

Neprilagodljivi dejavniki tveganja

• starost (tveganje narašča po 40. letu),
• spol (moški imajo višje tveganje),
• družinska nagnjenost,
• dedne presnovne motnje.

Prilagodljivi dejavniki tveganja pri moških

• povišan krvni tlak,
• zvišan LDL holesterol,
• nezdravo prehranjevanje,
• kajenje,
• alkohol,
• kronični stres,
• trebušna debelost.

Po menopavzi se tveganje pri ženskah izenači z moškimi

»Ogroženost žensk in moških se izenači približno 10 let po menopavzi, ko se zmanjša zaščitni vpliv estrogena.«

Prim. dr. Matija Cevc, dr. med.

Hipertenzija – najpogostejši tihi dejavnik tveganja

Povišan krvni tlak je samostojna bolezen in pomemben dejavnik tveganja za srčni infarkt, možgansko kap in poškodbe ožilja. Optimalne vrednosti znašajo približno 120/80 mm Hg, vrednosti nad 140/90 mm Hg pa že pomenijo hipertenzijo.

Simptomi, kot so utrujenost, omotica, glavobol ali slabost, so nespecifični in pogosto spregledani. Zato je ključnega pomena redno merjenje krvnega tlaka, zlasti po 40. letu.

Preberite tudi: Visok krvni tlak: Kaj morate vedeti?

Vpliv življenjskega sloga na krvni tlak

• prekomeren vnos soli,
• premalo sadja in zelenjave,
• čezmerna telesna masa,
• alkohol,
• pomanjkanje telesne dejavnosti.

Preberite tudi: Odvisnost od alkohola in zdravljenje

Pri osebah s skrbno urejenim življenjskim slogom so vrednosti krvnega tlaka pogosto bolj stabilne tudi v starosti.

Preberite tudi: Koliko soli na dan: zdrave meje, tveganja in praktični nasveti za manjši vnos

Ateroskleroza – proces, ki vodi v zožitev žil

Ateroskleroza je kroničen proces, pri katerem se v steni arterij kopičijo maščobe in vnetne celice ter tvorijo aterosklerotične plake. Ti lahko počijo in povzročijo nastanek krvnega strdka, ki zapre žilo ter sproži srčni infarkt ali možgansko kap.

Proces je dolgotrajen in pogosto poteka brez simptomov, hkrati pa je močno povezan z dejavniki tveganja, ki so pri moških prisotni pogosteje in že zgodaj.

Srčni infarkt: kako ga moški najpogosteje doživijo

Srčni infarkt nastane zaradi prekinjene prekrvavitve dela srčne mišice. Že po minuti prične nastajati ishemija, po približno 40 minutah pa lahko pride do trajnih poškodb.

»Moški običajno doživljajo bolj »klasične« simptome srčnega infarkta … tiščeča bolečina v prsih, ki se lahko širi v levo roko, vrat ali čeljust … Zasoplost, hladen pot, slabost ali omotica so prav tako opozorilni znaki.«

Prim. dr. Matija Cevc, dr. med.

Pri ženskah so znaki pogosto subtilnejši

»Ženske ob infarktu doživljajo bolj subtilne znake, kot so utrujenost ali prebavne težave, medtem ko so simptomi pri moških bolj izraziti.«

Prim. dr. Matija Cevc, dr. med.

Preberite tudi: Življenje po srčnem infarktu: okrevanje, sprememba navad in preventiva

Kaj lahko moški storijo sami za zmanjšanje tveganja?

Dr. Cevc poudarja:

»Skrb za srce ne zahteva drastičnih sprememb – le premišljene odločitve.«

Redna telesna dejavnost

Vsaj 150 minut zmerne aerobne aktivnosti tedensko (hoja, plavanje, kolesarjenje).

Mediteranski način prehranjevanja

Temelji na zelenjavi, sadju, polnozrnatih žitih, stročnicah, ribah in zdravih maščobah.

»Visoko predelana živila so odsvetovana … beljakovine lahko zagotovimo tudi s stročnicami in zelenjavo, meso po možnosti belo.«

Prim. dr. Matija Cevc, dr. med.

Obvladovanje stresa

Pomagajo:

• dihalne vaje,
• avtogeni trening,
• meditacija.

Opustitev kajenja

»Že dve leti po opustitvi kajenja se ogroženost prepolovi.«

Nadzor telesne mase

Posebej pomembna je trebušna debelost (obseg pasu nad 102 cm).

Prepoznavanje tveganj – ključ do preprečevanja bolezni

»Prav je, da si občasno izmerimo krvni tlak, določimo raven glukoze in maščob (LDL, neHDL, lipoproteina(a)) ter nadzorujemo telesno težo … to omogoča pravočasno zdravljenje in preprečevanje zapletov.«

Prim. dr. Matija Cevc, dr. med.

Preberite tudi: Lipoprotein (a) – nevarna oblika holesterola LDL