Slovenija se lahko pohvali z bogato tradicijo pridobivanja morske soli, Slovenci pa smo poznani tudi kot narod, katerega vnos soli za več kot 100 % presega zgornjo mejo dnevnega vnosa enega najpogostejših dodatkov v predelavi živil. Kako pogosto pa vi posežete po belih kristalčkih, s katerimi začinite svojo jed?
Avtorica: Nika Arsovski
Zaznavamo predvsem natrij
Natrijev klorid je sestavina, ki se skriva za kemijsko formulo NaCl ali ljudem bolje znano kuhinjsko soljo. To zaradi okusa, teksture ali obstojnosti tako radi dodajamo različnim jedem, pa naj gre za mesnine, pekovske izdelke ali predpripravljene jedi. Naša čutila sol zaznavajo predvsem zaradi prisotnosti natrija, saj ima le-ta najmočnejšo slanost. V našem telesu natrij gospodari predvsem z vodo in skrbi za ravnotežje med kislinami ter bazami.
Referenčne vrednosti vnosa soli
Nekatera evropska prehranska društva in švicarsko društvo za raziskovanje prehrane so izdelala priporočila za referenčne vrednosti vnosa hranil, ki jih delimo na priporočeni in zgornji dnevni vnos. Prvi pomeni vnos, ki ustreza individualnim fiziološkim nihanjem in zagotavlja zalogo hranilnih snovi v telesu, drugi pa zgornjo mejo, ki še ne pomeni tveganja za zdravje. Medtem ko naj bi novorojenčki zaužili samo 0,3 g soli dnevno, pa se s starostjo količina povečuje.
Po priporočilu referenčnih vrednosti za vnos hranil iz leta 2004 naj bi mladostniki in odrasli ljudje dnevno zaužili 1,4 g na dan, otroci do 10. leta starosti pa še nekoliko manj (1,2 g/dan). Po podatkih FSA iz leta 2003 naj bi zgornja meja dnevnega vnosa pri otrocih do enega leta starosti znašala 1 gram soli na dan, pri otrocih do 3. leta starosti 2 grama dnevno, otroci od 7. do 10. leta starosti pa naj bi zaužili največ še enkrat toliko soli, in sicer 4 g na dan. Priporočilo referenčnih vrednosti za vnos hranil za zgornjo mejo pri mladostnikih in odraslih navaja 5 g soli na dan.
In koliko soli resnično zaužijemo Slovenci?
Po nekaterih raziskavah kar 11–14,3 grama soli na dan, kar za 120–185 odstotkov presega zgornjo mejo dnevnega vnosa. Raziskave, izvedene leta 2007 v okviru mednarodnega programa CINDI, ki deluje tudi v Sloveniji, so se osredotočile na vsebnost natrija v 24-urnem urinu in pokazale, da Slovenci zaužijemo povprečno 12,4 g soli dnevno. V letih 2000–2005 smo samo iz kupljenih živilskih izdelkov in svežih živil zaužili povprečno 5,6 g soli, to je za 0,6 g več od priporočenih 5g/osebo dnevno. Torej že brez dosoljevanja in prehranjevanja v restavracijah presežemo maksimalno vrednost.
Povišan krvni tlak, kapi …
Marsikdo se ob tem vpraša, kakšne so sploh posledice pretirane uporabe soli v prehranjevanju. Po nekaterih raziskavah naj bi nezdravi način življenja, ki vključuje tudi prekomerno soljenje, povzročil več kot 80 odstotkov kapi, srčno-žilnih in sladkornih bolezni tipa 2 ter kar 40 odstotkov rakavih obolenj. Ena izmed nam najbolj znanih posledic uživanja pretirano soljene hrane pa je tudi povišan krvni tlak.
Natrija torej v večini primerov zaužijemo preveč, v nekaterih primerih pa lahko tudi premalo. Bruhanje, močno potenje, odpoved ledvic itd. lahko namreč povzročijo pomanjkanje tega dragocenega minerala in povzročijo moteno sposobnost koncentracije, dremavico, hitrejše bitje srca, nizek krvni tlak, mišične krče ter pomanjkanje teka. Glede na njegovo fiziološko vlogo bi ga bil moral človeški organizem v primeru izgub nadomestiti, vendar telo v tem primeru ne more črpati iz svojih zalog, saj jih v nasprotju s kalcijevimi ioni nima. Zato moramo v primeru pomanjkanja nadomestiti izgubo natrija.
Proizvodi na policah slovenskih trgovin morajo vsebovati navedene vrednosti soli oz. natrija. Le-ta je običajno označen z enoto mg/100 g, kuhinjska sol pa z enoto g/100 g. Če želite ohraniti zdravo razmerje soli, izbirajte živila, ki vsebujejo do 0,3 g soli oz. 0,1 g natrija na 100 g živila.
Bodite pozorni
Največja količina soli se nahaja v predpripravljenih jedeh, ki jih moramo pred jedjo zgolj pogreti, prav tako pa tudi v že pripravljenih sendvičih. Veliko soli je prisotne tudi v mesnih izdelkih, jedeh v pločevinkah, sirih in slanih prigrizkih. Najdete pa jo tudi v hitro pripravljeni hrani, kot so pice, krompirčki, hamburgerji in pecivu z dodatki, kot so sirove štručke. Pazite pa tudi na koruzne kosmiče, saj lahko nekateri vsebujejo preveliko količino, in polnjene testenine. Predvsem prebivalci zahodnega sveta smo vajeni precej močno slane hrane, marsikdo pa premalo soljeno hrano kar odkloni.
Zmanjšajmo vnos soli z majhnimi triki
Kljub raziskavam sol ostaja zvesta spremljevalka naših obrokov, prekomerno soljenje pa dnevna dejavnost, vendar lahko uporabo tega dodatka že z nekaj preprostimi triki omejimo. Temu v prid govori dejstvo, da se človeško telo v zelo kratkem času navadi na nižjo vsebnost soli v obrokih, po nekaterih raziskavah že po 8 oz. 12 tednih. Še več, po tem obdobju lahko posameznikom, količina soli, uporabljene pred tem, postane izredno neprijetna.
Za začetek se odvadite dosoljevanja, tako pri kuhi kot pri mizi, v zameno pa uporabite zelišča, ki lahko izredno blagodejno vplivajo na naš organizem. Izogibajte se že pripravljenim jedem oz. juham iz vrečk ter jušnim kockam, saj vsebujejo veliko količino soli, za popestritev okusa jedem pa uporabite pražena semena. Če se radi prehranjujete zunaj, izberite vegetarijansko pico oz. tisto s sveže pripravljenim mesom in se izogibajte dodatnemu siru, prav tako pa tudi sendvičem. Solate okisajte sami, začinite pa si jih z naravnimi začimbami, s tem se izognete uporabi mastnih in soljenih prelivov.
