Polžkov vsadek, ki omogoča posodobitve

V UKC Maribor so na Kliniki za otorinolaringologijo, kirurgijo glave in vratu v mesecu oktobru opravili prvi dve operaciji v Sloveniji – vstavili so nov pametni sistem polževega vsadka. Ta je na evropskem trgu dosegljiv šele dober mesec dni. Omogoča nadgradnjo vgrajene programske opreme in s tem dostop do prihodnjih tehnoloških izboljšav brez potrebe po kirurškem posegu ter je kot tak prvi na svetu.  

Kaj je polžov vsadek?

Polžkov vsadek oziroma kohlearni implant sestavljata dva dela. Zunanji del je podoben zauheljnemu slušnemu aparatu in je sestavljen iz mikrofona, procesorja in oddajnika. Mikrofon sprejema zvok iz okolice, v procesorju pa se zvok spremeni v električni signal. Električni signal se v oddajniku pretvori v elektromagnetno valovanje in se brezžično prenese prek kože do notranjega dela. Notranji, implantirani del leži pod kožo za ušesom in se ga vstavi z operacijo. Sestavljen je iz sprejemnika, ki sprejme elektromagnetno valovanje, v stimulatorju pa se spet pretvori v električni signal. Električni signal nato potuje po drobni žici, ki je sestavljena iz številnih elektrod, v notranje uho. Tam elektrode dražijo živčne končiče slušnega živca, električni impulz pa se po živcu prenese do možganov, kar oseba zaznava kot zvok.

Polžkov vsadek je namenjen vsem gluhim, ki jim s slušnimi aparati ne morejo zagotoviti primernega sluha. Vstavijo ga lahko že otrokom okoli enega leta starosti, pri katerih ugotovijo gluhost. Ti otroci se potem lahko naučijo normalnega govora in obiskujejo običajno šolo. Razvoj polževega vsadka je področje, kjer sta tehnika in medicina naredili velik preboj.

Prednosti pametnega polževega vsadka

Bolniki s pametnim kohlearnim vsadkom bodo lahko prejemali nove ali izboljšane funkcije neposredno prek nadgrajene programske opreme v svojem vsadku. S tem sta zagotovljena kar dolgoročna prilagodljivost in napreden razvoj poslušanja.

Sistem sestavljajo pametni vsadek, zvočni procesorji ter napredna programska oprema. Vsi ti omogočajo jasnejši in naravnejši zvok, neposredno pretakanje informacij iz združljivih mobilnih naprav, daljša pa je tudi življenjska doba baterije. Poleg tega so osebne slušne nastavitve zdaj varno shranjene v samem vsadku. S tem je omogočen tudi preprost prenos nastavitev ob menjavi procesorja.

Nova, pametna naprava tudi zdravnikom omogoča dostop do osebnih, realnih podatkov o uporabi naprave, kar izboljšuje spremljanje napredka in prilagajanje oskrbe potrebam posameznega uporabnika. Sistem s tem pomeni pomemben korak naprej v tehnologiji slušnih rešitev. V njem so združene inovativnost, zanesljivost in dolgoročna podpora uporabnikom vseh starosti.

Vir slike: https://www.ukc-mb.si/obvestila/sporocila-za-medije/prva-vstavitev-novega-pametnega-sistema-polzevega-vsadka-v-sloveniji

Prof. dr. Janez Rebol, dr. med., s Klinike za otorinolaringologijo, kirurgijo glave in vratu, ki je poseg skupaj z ekipo tudi opravil, je pojasnil, da gre za enako tehnologijo, ki se že uporablja tudi pri drugih sistemih, najbolj znan je pametni telefon, kjer se njegove funkcije prav tako lahko posodabljajo.

»Delovanje kohlearnega implanta se lahko nenehno kontrolira. Če na primer pride do okvare na napravi, sistem to javi v aplikacijo mobilnega telefona ali pa na zunanjo enoto kohlearnega implanta. Ta sistem prav tako bolje usmerja in nadzoruje delovanje kohlearnega implanta. Prenos signalov iz zunanje enote na notranjo in prenos energije sta s tem sistemom zdaj ločena, kar omogoča prihranek energije in tako baterija, ki jo imajo bolniki na zunanjem govornem procesorju, traja dlje časa.« 

Rebol je tudi povedal, da so bolniki čez določen čas upravičeni do menjave zunanjega govornega procesorja. Po novem jim zato ne bo treba več obiskovati klinike. »Sistem namreč omogoča posodabljanje in ko ga približajo na mesto, kjer imajo sprejemnik, preidejo informacije iz te programske opreme na govorni procesor in naprava je tako usposobljena za delovanje. Prav tako se bodo vse posodobitve, ki bodo v prihodnosti prihajale, nalagale na to programsko opremo in tako izboljševale delovanje kohlearnega implanta.« 

Rebol je poudaril, da je naprava na evropski trg prišla pred dobrim mesecem, kar pomeni, da so jo v UKC Maribor začeli vstavljati zelo hitro. To pripisuje dobremu sodelovanju njihove ustanove z evropskimi. »Težko je predvideti, kaj vse bo v prihodnosti s tem možno. Možnosti so lahko zelo velike. Nova naprava se bo razvijala še naprej in razvijalci zagotovo razmišljajo o različnih možnostih, s katerimi bi gluhim olajšali življenje. Na primer dodana budilka, ki je sicer gluhi ne slišijo. In to je res vznemirljivo.«

Pri operacijah, ki so jih zdaj izvedli v UKC Maribor z novim vsadkom, so pri prvi ohranili residualni sluh (sluh, ki ga je bolnik še imel), elektroda je bila vstavljena skozi okroglo okence, skozi mali rez. Pri drugem bolniku pa je šlo za popolno gluhoto in vstavili so elektrodo v bazalni zavoj polža.

Preberite tudi prispevek: Nikomur ni treba ostati gluh

Stare polžkove vsadke bodo obdržali

Operativna tehnika pri teh novih, pametnih napravah se po Rebolovih besedah pomembneje ne razlikuje od tehnike, ki so jo uporabljali predhodno. »Ohišje implanta je ostalo enako. Implant je sestavljen iz zunanje enote, ki se imenuje govorni oziroma zvočni procesor, notranje enote s sprejemniki in iz sprejemnika gredo elektrode v notranje uho. Te elektrode z električnimi dražljaji dražijo slušni živec. Do zdaj je bila v notranjem delu le elektronika, ki je sprejemala signale od zunaj in dražila slušni živec. Zdaj pa ta programska oprema nadzoruje delovanje, shranjuje informacije in obvešča bolnika o morebitnih okvarah, hkrati pa so mogoče stalne posodobitve,« je Rebol še enkrat ponazoril razliko med starim in novim vsadkom.  

Vendar to ne pomeni, da bi morali vsi tisti, ki imajo polžkov vsadek že vsajen, tega zamenjati za novejšega. »Razvoj gre naprej od te točke. Stare različice vsadka se bodo verjetno še naprej izdelovale in vstavljale. Te naprave so zelo zanesljive in jih redko menjamo, tako tudi ne bomo zamenjevali starih polžkovih vsadkov z novimi, pametnimi. Škoda bi bilo odstraniti napravo, ki je dobro nameščena v notranjem ušesu, saj to vedno prinaša določena tveganja, posebej pri bolnikih, ki še imajo nekaj residualnega sluha. Zato ne pričakujemo, da bi prihajalo do menjav starih vsadkov za nove. Skušali pa bomo čim večkrat uporabiti to novo napravo,« je povedal Rebol in v nadaljevanju izpostavil še eno prednost novega implanta.

»Ko izvedemo operacijo, bolnik zunanji del implanta dobi po približno mesecu dni, ko se vse zaceli. To opravlja inženir elektronike na centru za sluh in govor. K njemu potem prihajajo bolniki vsake toliko časa, da se to nastavlja. Sčasoma se jih je nabralo zelo veliko. Če bodo nastavitve v notranjem delu shranjene, bo bolnik, ko bo dobil novo zunanjo enoto, to lahko preprosto priključil sam in informacije bodo v zelo kratkem času prešle v procesor. Tako se bo število obiskov v centru za sluh in govor zmanjšalo ali celo ne bodo potrebni.«

Polžkov vsadek omogoča normalno življenje

Rebol je še izpostavil veliko korist presejalnih testov, ki jih opravijo ob rojstvu. »Takrat najdemo potencialne kandidate za polžkov vsadek in otrok lahko normalno usvoji govor in se vpiše v šolo. Druga skupina bolnikov pa so odrasli, ki so sluh izgubili kasneje v življenju. Kandidati za polžkov vsadek so tudi bolniki, ki niso povsem gluhi, ampak imajo določene ostanke sluha, v določenih frekvencah. Pa tudi tisti, ki imajo enostransko gluhost.«

Preberite tudi prispevek: Glavni znaki slabšanja sluha

Če nekdo ne sliši, je izoliran, po vstavitvi polžkovega vsadka pa te osebe zaživijo na novo. »Še posebno je to pomembno pri gluhih otrocih, ki se po vstavitvi polževega vsadka lahko naučijo normalno govoriti. Zunanji del naprave je skrit v laseh in se pravzaprav niti ne vidi ter drugi ne vedo, da je oseba gluha. Rezultati so torej lepi in dobri, niso pa pri vseh enaki. Bolniki lahko dosežejo stoodstotno razumevanje in govor. Skoraj vsi pa pridobijo dodatno korist. Nekateri si morajo delno dodatno pomagati z razbiranjem z ustnic,« je o neprecenljivi vrednosti polžkovega vsadka za gluhe osebe dejal Rebol.

V UKC Maribor opravijo 20 do 25 operacij polževega vsadka na leto. »Lahko bi jih več, čakalna doba je precej dolga, v tem trenutku za odrasle leto in pol. Otroci pa imajo prednost. Financiranje tega je treba urediti, čeprav gre za relativno majhno skupino ljudi, in proračun za te vsadke povečati. V UKC Maribor zavarovalnica pokrije okoli 20 teh naprav na leto. Cena ene nove, pametne naprave je nad 20.000 evrov, prišteti pa je treba še stroške operacije,« je za konec še razkril Rebol.