Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Alergije so skupina bolezni, pri katerih pogostnost v zadnjega pol stoletja skokovito narašča. V številnih razvitih državah so alergije že postale najbolj pogosto kronično obolenje. Nekatere študije celo napovedujejo, da bo do konca naslednjega desetletja alergična polovica svetovne populacije.

Eno od zelo »zmuzljivih« alergijskih obolenj je preobčutljivost na mraz. Čeprav jo je razmeroma lahko dokazati, mnogo ljudi s težavami sploh ne poišče zdravniške pomoči. O vzrokih, simptomih in zdravljenju alergije na mraz smo se pogovarjali z dr. Jadranko Korsika Mrak, specialistko dermatovenerologinjo.

Avtor: Mojca Šimenc

 

Ali je alergija na mraz nova bolezen? Zakaj se o njej v preteklosti praktično ni govorilo?

Alergijo na mraz strokovno imenujemo Urticaria e frigore oziroma koprivnica zaradi preobčutljivosti na mraz in ni nova bolezen. Gre za obliko alergije, ki sodi med fizikalne urtikarije, torej med tiste koprivnice, ki jih povzročajo različni fizikalni dejavniki. Bolezen je dokazljiva s preprostim, a učinkovitim testom, ki ga opravimo v bolnišnici. Ne samo v preteklosti, tudi dandanes se o bolezni malo govori. Mnogo ljudi pravzaprav sploh ne ve, da obstaja.

 

S kakšnimi zunanjimi znaki se kaže alergija na mraz in kako poteka diagnosticiranje?

Bolezen se pri nekaterih pokaže pri nizkih zunanjih temperaturah (okrog 0 °C), pri nekaterih pa pri padcu temperature (na 10–14 °C), na primer jeseni. Na odkritih delih telesa – obrazu, rokah in uhljih – se pojavi rdečina in oteklina s srbenjem. Ko bolniki pridejo na toplo, reakcija, ki je lahko zelo burna, postopoma mine. Bolnike, za katere sumimo, da so preobčutljivi na mraz, običajno napotimo v bolnišnico, kjer jih testiramo tudi za druge oblike fizikalnih urtikarij. Glede na rezultate testiranj jim predpišemo ustrezna zdravila in jim svetujemo izogibanje nizkim temperaturam. Redno jih spremljamo na kontrolnih pregledih. Zdravljenje je pri večini bolnikov uspešno. Bolezenski znaki minejo ali pa se bistveno ublažijo.

 

Ali urtikarija na mraz posebej ogroža kakšno skupino ljudi? Gre za prirojeno ali pridobljeno bolezen?

Obstajata dve obliki urtikarije na mraz: pridobljena in prirojena. Pridobljena oblika je pogostejša in se pojavi nekako sredi življenja. Običajno nastane nenadoma in je lahko povezana z določenimi drugimi boleznimi: z infekcijsko mononukleozo, s hepatitisom, z levkemijo, jemanjem nekaterih zdravil, … V mnogih primerih ne najdemo vzroka zanjo. V tem primeru govorimo o idiopatski urtikariji na mraz. Pri dedni obliki, ki je zelo redka, je bolezen doživljenjska. Pri tej obliki so težave manj prepoznavne, ker preobčutljivostna reakcija nastane včasih šele po 24 urah in je bolniki na začetku sploh ne povezujejo z mrazom. Gre za zapoznelo reakcijo, do katere lahko pride tudi pri testiranju.

 

Kako veliko vlogo imajo pri urtikariji na mraz snovi v okolju? Ali vpliva tudi še kateri drugi dejavnik?

Do neke mere je bolezen povezana z okoljem, v katerem živimo. Dejavniki okolja vedno vplivajo na imunski sistem. Pri urtikariji na mraz neka druga bolezen ali stres povzroči nenadno spremembo imunskega sistema, pogosto pa vzroka ne najdemo. Spremenijo se beljakovine na delih telesa, ki so izpostavljeni mrazu, in sprožijo preobčutljivostno reakcijo. Nizkih temperatur, ki smo jih do nedavnega normalno prenašali, od sedaj naprej ne prenašamo več. Bolezen velja za redko, vendar je pogosto neprepoznana.

 

Kako poteka testiranje?

Test je razmeroma enostaven, vendar natančen: kovinski tulec napolnimo z ledom, ga pritisnemo na kožo hrbta najprej za nekaj sekund, potem pa časovno obdobje podaljšujemo. Običajno se reakcija na koži pojavi že po 5 minutah. Hitreje, kot se to zgodi, večje je tveganje, da bo pri posamezniku ob stiku z nizko temperaturo prišlo do preobčutljivostne reakcije, ki je lahko zelo huda. V izjemnih primerih, na primer pri skoku v hladno vodo, lahko pride celo do anafilaktičnega šoka, ki je življenjsko ogrožajoče stanje. Ljudi, pri katerih nastane reakcija pri temperaturi 10–14 °C, testiramo tako, da držijo podlaht pod tekočo vodo 10 minut. Do reakcije (rdečine, otekline, ki se lahko tudi širi) pride običajno že po nekaj minutah.

 

Kako poteka zdravljenje urtikarije na mraz?

Del zdravljenja je pokrivanje izpostavljenih delov telesa in izogibanje izpostavljanja nizkim temperaturam. Bolniku tudi svetujemo, naj ne uživa mrzlih pijač in hrane, saj bi to lahko povzročilo otekanje notranjih delov telesa. Bolezen zdravimo z antihistaminiki, ki stabilizirajo celice imunskega sistema, imenovane mastociti. Iz mastocitov se, če ti razpadejo, v krvni obtok sprosti histamin, kar povzroči preobčutljivostno reakcijo.

 

Mnogo bolnikov se samozdravi tako, da izpostavljene dele telesa mažejo z raznimi pripravki …

Določena mazila sicer lahko izboljšajo stanje, vendar ne morejo preprečiti ponovnih zagonov bolezni. Je pa res, da pri večini bolnikov po petih, šestih letih bolezen tako nenadoma, kot se je pojavila, tudi izgine. Vendar podobni vzorec nenadnega pojavljanja in izzvenevanja lahko opazimo tudi pri drugih »klasičnih« alergijah, na primer pri senenem nahodu.

 

Kdaj naj bolniki poiščejo pomoč?

Takrat, ko opažajo, da se težave z deli telesa, ki so izpostavljeni mrazu, ponavljajo. Koža pordeči, oteče, prsti srbijo in otečejo, … Vendar se v praksi zelo pogosto dogaja, da ker reakcija na koži mine, ko pridejo na toplo, bolniki na vse skupaj pozabijo in niti ne pomislijo, da gre za bolezen.

 

Kaj pa povezava z ostalimi alergijami? Ali alergiki obolevajo pogosteje kot ostala populacija?

Zanimivo je, da povezave med preobčutljivostjo na mraz in drugimi vrstami alergij ni. Ljudje, ki imajo druge alergije, ne zbolijo za urtikarijo na mraz in obratno. Ljudje, ki so preobčutljivi na mraz, nimajo drugih alergij. Je pa ta oblika urtikarije pogostejša pri bolnikih z avtoimunskimi boleznimi. Pri ljudeh, ki imajo urtikarijo na mraz, se pogosto pojavlja tudi dermografizem. Že sama beseda pove, da pri njih lahko »pišemo po koži«. Gre za to, da že s samim pritiskom ali potegom po koži povzročimo sproščanje histamina, zaradi česar pride do zelo močne reakcije z rdečino, otekanjem in s srbenjem.

 

Ali strah bolnikov pred tem, da jim ne bi verjeli, povzroči, da odlašajo z odhodom k zdravniku? Je zaradi tega mnogo bolnikov neodkritih?

Verjetno. Tudi samim bolnikom se na začetku zdi nemogoče, da so alergični na mraz. Če njihovi bližnji takrat, ko do reakcije pride, niso prisotni in ne vidijo sprememb na koži, tudi težko verjamejo, da je kaj takega mogoče. Med bolniki je pogost tudi predsodek, da jih zdravnik, tudi če bodo poiskali pomoč, ne bo resno jemal.

 

Oktober, 2009

Ne spreglejte

V Sloveniji vsako leto odkrijejo 1400 novih primerov raka dojk, od tega je 6 do 8 % primarno razsejanega raka. Ta
Preberi več
Dojenje je za dojenčka najboljša izbira Dojenje je za dojenčka najboljša izbira. Za dojenčka materino mleko predstavlja optimalno prehrano, ki
Preberi več
Brez čakanja, s popolno organizacijsko podporo ter v mreži zanesljivih in strokovnih izvajalcev Oguljena fraza, star pregovor, ki smo ga
Preberi več
prepoznajte KVČB
Kronična vnetna črevesna bolezen (KVČB) je imunsko pogojeno vnetje prebavnega trakta. Gre za kronično, napredujočo bolezen, ki ima različno dolga
Preberi več
Revmatoidni artritis je kronična vnetna avtoimunska bolezen, ki prizadene sklepe, vezivno tkivo, mišice in kite. Pojavi se lahko v kateri
Preberi več
Slovenska tiskovna agencija je v sodelovanju s Slovenskim združenjem bolnikov z limfomom in levkemijo (L&L) v maju pripravila spletni dogodek L&L INFO
Preberi več
Sončenje in tudi vsakodnevni vpliv UV žarkov ima pomemben vpliv na zdravje in izgled vaše kože danes in čez  desetletja.
Preberi več
luskavica
Luskavica oziroma psoriaza je kronična vnetna bolezen kože. V nasprotju s prepričanjem nekaterih nikakor ni nalezljiva. Za njo zboli od
Preberi več