Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Seneni nahod, preobčutljivost na hrano, srbenje, kihanje in izpuščaji. Med najpogostejša kožna alergijska obolenja se zagotovo uvršča atopijski dermatitis, obolenje, ki v zahodnih državah skokovito narašča, ocenjuje pa se, da za njim zboli kar petnajst do dvajset odstotkov ljudi v razvitem svetu. Posamezniki se pogosto srečajo tudi s kontaktnim dermatitisom in z alergijami na hrano. Seveda pa prebujanje pomladi s seboj prinaša tudi izpostavljenost določenim alergenom, ki so povezani s cvetenjem. Zdi se torej, da se posamezniki danes vse pogosteje srečujejo z alergijami. Pa je res tako? Na vprašanja o alergijah ter kako se z njimi spopadamo, je tokrat odgovarjala strokovnjakinja Helena Rupnik, dr. med., specialistka dermatovenerologije.

Avtorica: Alja Gogala

 

Zakaj v našem telesu nastane alergijska reakcija?

Do alergijske reakcije v našem telesu pride zaradi nepravilne reakcije oziroma napake imunskega sistema. Imunski sistem nas ščiti pred nevarnostmi iz okolja in mora zato biti sposoben ločiti škodljivo od neškodljivega. Njegova pomembna značilnost je imunski spomin, kar pomeni, da naš imunski sistem potrebuje nekaj časa za reakcijo ob prvem srečanju z določeno vrsto tujka, vendar pa je ob vsakem naslednjem srečanju njegova reakcija toliko hitrejša in intenzivnejša. V primeru alergijske reakcije imunski sistem posameznika določen alergen napačno prepozna kot škodljivo snov. Žal razlog za takšno reakcijo ni povsem pojasnjen, med možnimi vzroki je lahko tudi izpostavljenost alergenom in dednost.

 

Ali so alergije danes pogostejše, kot so bile nekoč?

Danes alergije niso pogostejše, kot so bile nekoč, je pa res, da v preteklosti pogosto niso bile diagnosticirane. Danes pacienti tudi prej obiščejo zdravnika. Smo pa danes morda izpostavljeni več alergenom.

 

Katere alergije so danes najpogostejše?

Med najpogostejše kožne alergijske bolezni zagotovo sodi atopijski dermatitis, ki je zelo kompleksna bolezen in pri kateri gre za oslabljeno epidermalno bariero oziroma zmanjšano količino nekaterih lipidov v roženi plasti. Pri atopijskem dermatitisu je izguba vode skozi povrhnjico večja, koža postane suha in se lušči, obolenje pa spremlja tudi močno srbenje. Bolezen se lahko pojavi na omejenih predelih kože, razširi pa se lahko tudi po celotnem telesu. Bolezen lahko povzroči stres, potenje, dražeče snovi v okolju ali dedna nagnjenja. Za atopijskim dermatitisom lahko zbolijo mladostniki in odrasli, pa tudi otroci in celo dojenčki. Pogosto alergijsko obolenje kože je tudi kontaktni dermatitis, vnetna alergijska dermatoza, ki se pri posameznikih na koži izrazi po stiku z alergenom, na katerega je postal občutljiv ob prvem stiku, vendar organizem reagira nanj šele ob ponovnem stiku. Snovi, ki sprožijo alergijsko reakcijo, same po sebi niso škodljive, se pa povzročitelji najpogosteje nahajajo v kozmetičnih izdelkih, kot so na primer barve za lase, kovinskih predmetih, kamor na primer sodi nakit, pa tudi v detergentih.

 

S prebujanjem pomladi in cvetenjem je povezan tudi seneni nahod. Se mu lahko kako izognemo oziroma blažimo alergijske reakcije?

Seneni nahod oziroma sezonski alergijski rinitis običajno povzročijo pelodi različnih trav in dreves, lahko pa tudi drugi alergeni, med katere sodijo živalska dlaka, plesen in pršice, ki se nahajajo v stanovanju. Alergijskim reakcijam na pelode se seveda ne moremo povsem izogniti, lahko pa omilimo posledice, če se izogibamo zadrževanju na prostem ob deževnem vremenu in v obdobju najbolj intenzivnega cvetenja.

 

Kako pogoste pa so alergije na hrano in katera hrana najpogosteje povzroči alergijsko reakcijo?

Alergij na hrano je bistveno manj, kot si ljudje predstavljajo. Alergijske reakcije pa najpogosteje izzovejo oreški, na primer lešniki in arašidi, ter morska hrana. Alergija na hrano se po zaužitju lahko izrazi v obliki prebavnih motenj, oviranih dihalnih poti, na koži pa kot koprivnica, srbeča koža in otekanje.

 

Kako poteka testiranje na različne tipe alergiji?

Alergijsko testiranje lahko poteka s kožnimi vbodnimi testi, pri katerih uporabljamo standardizirane pripravke alergenov. Alergen pri tem testiranju vnesemo v zgornjo plast kože na podlahti, kjer se pokaže alergijska reakcija. Kožni vbodni testi so primerni za odkrivanje alergij na pelode in plevele, plesni, pršico, hrano in živalske antigene. Kadar sumimo, da gre za kontaktno alergijo, opravimo površinske oziroma epikutalne kožne teste, pri katerih kontaktni alergen v posebnih »nalepkah« nanesemo na površino kože. Celoten postopek testiranja traja dvainsedemdeset ur, v tem času pa spremljamo pacientov alergijski odziv.

 

Kdaj je zaradi alergij nujno potrebno obiskati specialista?

Obisk specialista je priporočljiv ob alergijskem kontaktnem dermatitisu, oziroma ko se pojavijo srbeče spremembe ob stiku z določeno snovjo, v domačem okolju se te lahko pojavijo na primer ob barvanju las, uporabi kozmetičnih pripomočkov, kot je na primer milo ali čistilni robčki. Obisk strokovnjaka je priporočljiv tudi ob poslabšanju atopijskega dermatitisa, na primer kadar smo izpostavljeni stresu. Seveda pa je pomoč nemudoma potrebno poiskati, kadar se pojavi alergijska reakcija ob piku os oziroma čebel.

 

Pogoste alergije

  • Alergije na kovine

Alergije na kovine so najpogostejše kontaktne alergije, ki se pogosto izrazijo kot srbeč kožni izpuščaj, pojavijo pa se ob prvem ali ponavljajočem stiku z alergeno snovnjo. Kovina, ki najpogosteje izzove alergijsko reakcijo, je nikelj, povzročijo pa jo lahko tudi živo srebro, krom, kobalt, zlato in druge kovine. Alergijska reakcija ob stiku s kovino se običajno izrazi v oseminštiridesetih urah. Med simptome alergijske reakcije sodi močno srbenje, izpuščaji in otekline na koži, rdečica ali spremenjena barva kože, lahko pa tudi vodeni mehurji. Ko se alergija pri posamezniku razvije, ga bo po vsej verjetnosti spremljala celo življenje. Zato je pomembno, da se izogiba predmetom, ki vsebujejo specifičen alergen. Mednje lahko sodi nakit, pasovi na urah, očala, sponke za papir, ključi, kihinjski pripomočki, pisala in drugo.

  • Alergija na mleko

Alergija na mleko nastane zaradi prevelikega odziva imunskega sistema na določene beljakovine v mleku, med katere sodijo kazein, α-laktoglobulin, β-laktoglobulin in sirotkine beljakovine, ki jih vsebuje kravje mleko. Pri starejših se alergija na mleko kaže z izpuščaji na koži, pri majhnih otrocih pa se poleg izpuščajev pojavijo tudi prebavne težave. Alergija na mleko ima podobne simtome kot laktozna intoleranca, vendar je treba vedeti, da ima vsaka bolezen drugega povzročitelja. Laktozno intoleranco povzroči padec encima laktaze v organizmu in ni povezana z imunskim sistemom, zato posameznik z laktozno intoleranco lahko uživa mlečne izdelke, ki ne vsebujejo laktoze, tisti, ki trpijo zaradi alergije na mleko, pa se morajo mleku in mlečnim izdelkom povsem odpovedati.

  • Alergija na sonce

Pri alergiji na sonce sončna svetloba povzroči alergijsko reakcijo na koži, ki se lahko izrazi kot srbenje, koprivnica ali hujši izpuščaji. Alergiji na sonce so še posebej izpostavljeni svetlopolti ljudje ter vsi tisti, ki so bili izpostavljeni določenim substancam, ki se nahajajo v kozmetičnih izdelkih in dišavah. Za alergijo so dovzetnejši tudi posamezniki, ki trpijo zaradi kožnih obolenj, kot je na primer dermatitis, in ljudje, katerih sorodniki so v preteklosti že trpeli zaradi alergije na sonce. Alergija se najpogosteje pojavlja v poznih spomladanskih in poletnih mesecih. Preprečimo jo lahko tako, da uporabljamo visok zaščitni faktor in se zadržujemo v senci. Če gre za intenzivnejšo obliko alergije na sonce, bo strokovnjak verjetno priporočil uporabo kortikosteroidne kreme in uživanje antihistaminikov.

 

 

April, 2014

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja