Ko omenimo konopljo, je naša prva misel ta, da gre za mamilo. A vedno bolj, tudi v Sloveniji se uveljavlja druga plat medalje, in sicer da industrijska oz. navadna konoplja lahko pozitivno vpliva na naše zdravje. Seveda moramo pri tem ločiti med industrijsko in t.i. indijsko konopljo, ki pa vsebuje psihoaktivne snovi.
Navadna ali industrijska konoplja (Cannabis sativa) zraste tudi do 4 metre visoko in vsebuje močna vlakna, zato se je v nekaterih jezikih uveljavil tudi izraz predivna (predivo) konoplja. Indijska konoplja (Cannabis sativa indica) pa ima steblo v prerezu votlo s tanko skorjo in slabimi vlakni. Ponavadi je indijska konoplja, ki ji rečemo tudi marihuana, nekoliko nižja, zraste namreč do 1,5 metra. A kljub temu je s prostim očesom razlika težko vidna.
Razlika pa je očitna v kemijski sestavi. Konoplja je pokrita z žlezami, ki izločajo smolo s kanabinoidi. Med slednjimi velja izpostaviti tetrahidrokanabinol (THC) in kanabidiol (CBC). Ravno vsebnost THC je tista, ki loči industrijsko konopljo od indijske. THC ima namreč psihoaktivne snovi in v prvi ga mora biti zanemarljiva količina. Medtem ko je v indijski konoplji 0,5–4 % THC. Industrijska konoplja se od indijske ne razlikuje samo po nizki vsebnosti THC-ja, ampak tudi po večji vsebnosti CBD, ki inhibira opojni učinek THC, zato je pomembno tudi razmerje med njima.
Avtor: Klavdija Škrbo Karabegović
Konoplja zdravilo, ne mamilo
Ko omenimo konopljo, je naša prva misel ta, da gre za mamilo. A vedno bolj, tudi v Sloveniji se uveljavlja druga plat medalje, in sicer da industrijska oz. navadna konoplja lahko pozitivno vpliva na naše zdravje. Seveda moramo pri tem ločiti med industrijsko in t.i. indijsko konopljo, ki pa vsebuje psihoaktivne snovi.
Navadna ali industrijska konoplja (Cannabis sativa) zraste tudi do 4 metre visoko in vsebuje močna vlakna, zato se je v nekaterih jezikih uveljavil tudi izraz predivna (predivo) konoplja. Indijska konoplja (Cannabis sativa indica) pa ima steblo v prerezu votlo s tanko skorjo in slabimi vlakni. Ponavadi je indijska konoplja, ki ji rečemo tudi marihuana, nekoliko nižja, zraste namreč do 1,5 metra. A kljub temu je s prostim očesom razlika težko vidna.
Razlika pa je očitna v kemijski sestavi. Konoplja je pokrita z žlezami, ki izločajo smolo s kanabinoidi. Med slednjimi velja izpostaviti tetrahidrokanabinol (THC) in kanabidiol (CBC). Ravno vsebnost THC je tista, ki loči industrijsko konopljo od indijske. THC ima namreč psihoaktivne snovi in v prvi ga mora biti zanemarljiva količina. Medtem ko je v indijski konoplji 0,5–4 % THC. Industrijska konoplja se od indijske ne razlikuje samo po nizki vsebnosti THC-ja, ampak tudi po večji vsebnosti CBD, ki inhibira opojni učinek THC, zato je pomembno tudi razmerje med njima.
Iz zgodovine
Najstarejše najdišče konopljinih izdelkov sega v obdobje pred 12.000 leti, in sicer leži na območju današnje Kitajske. Tam so našli ostanke peščenih loncev, katerih površino so krasili vzorci iz konopljinih trakov. Prvi zapis o uporabi konoplje pa sega prav tako na Kitajsko, in sicer v čas pred več kot 5.000 leti. Vladar in filozof Shen Nung je že takrat pridigal o pomembnosti in vsestranskosti konoplje. Sam jo je celo poimenoval »vrhunski eliksir nesmrtnosti«, predpisoval pa jo je za zdravljenje zaprtja, protina, malarije, revmatizma, pri menstrualnih težavah itd. Najstarejši zapis o gojenju konoplje na Slovenskem se nahaja v popisu premičnin jurkloštrske kartuzije iz leta 1589.
Pomembnost konoplje so spoznali na različnih celinah in jo uporabljali za različne namene.
Vsestranskost konoplje
Konoplja v tekstilu
Če boste povprašali svoje starše ali stare starše, bodo številni potrdili, da so včasih tudi oni imeli oblačila iz konopljinih vlaken. Konopljina vlakna so namreč veliko močnejša kot lanena ali bombažna. Tudi na slovenskem ozemlju je gojenje konoplje in lanu zasedalo pomembno mesto v življenju kmetov. Iz vlaken so izdelovali vrvi, platna, brisače, prte, vreče itd.
Potem ko so konopljina vlakna iz tekstilne industrije praktično povsem izpodrinili, se v današnjem času počasi, a vztrajno vračajo. Zaradi močne obstojnosti so konopljina vlakna primerna tudi za izdelavo obutve, torb itd. In ker gre za nezahtevno rastlino, ki za razliko od vzgajanja in proizvodnje bombaža, ne potrebuje toliko pesticidov in kemikalij, se zanjo odločajo tudi ekološko osveščena podjetja. Poleg manj znanih imen vključujejo v nekatere svoje izdelke konopljina vlakna tudi Adidas, Ralph Lauren, Calvin Klein, Giorgio Armani idr.
Konopljin papir
Veliko stoletij so uporabljali papir iz konoplje, nato pa se je slednji umaknil papirju iz lesa. Prva natisnjena knjiga je bila na konopljinem papirju; Galileo Galileli je svoje znanstvene izsledke zapisoval na konopljin papir; na njem je napisana tudi Ameriška deklaracija o neodvisnosti itd.
Predvsem okoljevarstveniki se zavzemajo za ponovno prevlado konopljinega papirja pred lesnim. Trdijo, da približno 40 % vseh uničenih dreves porabimo za izdelke iz papirja, zato vidijo prihodnost v konoplji, ki za proizvodnjo potrebuje manj kemikalij, poleg tega pa so študije pokazale, da naj bi 1 hektar konoplje zadostoval 4,1 hektarju dreves.
Energija, gradnja, plastika
Konopljo se lahko uporablja tudi kot energetski vir, kar je tudi bila veliko stoletij. Zažig konoplje proizvaja oglje, gorivna olja itd. Lesene iverne plošče lahko nadomestijo konopljine, ki so veliko bolj odporne. Namenijo se lahko za izdelavo pohištva in tudi za samo gradnjo, predvsem za vmesne stene, panelne plošče in druge konstrukcijske materiale, kar ponekod že s pridom izkoriščajo.
Neverjetno, a tudi proizvode iz plastike je mogoče narediti iz konoplje. Tega se je zavedal že Henry Ford, ki je leta 1941 naredil avtomobil, zelo odporen na udarce, pri čemer je uporabil plastiko, ki jo je pridobil iz konoplje in drugih rastlin. »Bio« avtomobil je poganjalo konopljino gorivo. Konopljina vlakna danes uporabljajo tudi pri BMW in Mercedesu.
Konoplja v prehrani
Zagovorniki konoplje pravijo, da so njena semena ena najčistejših in hkrati najbolj hranljivih virov hrane na svetu. V semenih in olju, ki ga proizvedejo iz semen, psihoaktivnih sestavin ni. Semena so uporabna podobno kot sončnična ali kot sicer uporabljamo oreščke. Iz semen pa pridelujejo tudi moko, ki ima svojstven okus po oreščkih, hkrati pa jo lahko jedo tudi tisti, ki so na oreščke alergični. Konopljina moka je bogat vir beljakovin in mineralov, vsebuje visok delež vlaknin in je brez glutena. Nekaj manj kot 10 % navadne moke zamenjamo s konopljino in takšno mešanico uporabimo za pripravo kruha, peciva, zgoščevanje omak itd. Sicer pa je mogoče v specializiranih trgovinah (predvsem preko spleta, v trgovinah z zdravo prehrano, pa tudi nekaterih hipermarketih) kupiti že mešanice mok s konopljo ter različne konopljine izdelke, kot so čaji, piškoti, tudi čokolade, testenine itd.
Še posebno iskano pa je konopljino olje, čigar prodaja je tudi v Sloveniji zelo narasla. Uporabljamo ga lahko po žličkah ali kot dodatek jedem, predvsem hladnim, kajti za segrevanje ni toliko primeren oz. ga lahko segrevamo do 150˚C, in sicer največ za 10 minut. Prav tako pa konopljino olje s segrevanjem postane nekoliko grenko in ni več tako okusno. Po odprtju olje hranimo v hladilniku in ga porabimo v treh mesecev.
Upočasnuje staranje
Tudi kozmetična industrija je začela izkoriščati prednosti konopljinega olja, ki zaradi vsebnosti nenasičenih maščobnih kislin ter vitaminov in mineralov izjemno pomaga pri ohranjanju vlažnosti in prožnosti kože. Upočasni procese staranja in učinke stresnega ter nezdravega načina življenja in nepravilnega prehranjevanja. Izdelki iz konoplje kožo še dodatno zaščitijo pred prostimi radikali. Tako je pri nas mogoče kupiti kreme za obraz in telo, fluide, mleko za telo, gel za tuširanje, masažna olja, trda mila itd.
Druga uporabnost
Konoplja je za gojenje nezahtevna in enostavna. Hitro raste, zakrije celotno talno površino in posledično uniči plevel, zato je potrebno zelo malo pesticidov in herbicidov. Prst je po žetvi prezračena in bolj plodna, zato je industrijska konoplja pomembna tudi pri kolobarjenju.
Učinkovine
In kaj dela industrijsko konopljo tako pomembno? Seme konoplje je bogat vir beljakovin in nenasičenih maščobnih kislin. Konopljino olje vsebuje omega-6 (50–70 %) in omega-3 nenasičene maščobne kisline (15–25 %), pa tudi gamalinolensko (GLA), ki je zelo redka v rastlinah, prisotna pa je npr. v materinem mleku. Vse omenjene kisline so v optimalnem biokemičnem razmerju.
Poleg tega pa konopljino olje vsebuje tudi vitamine (A, vitamine skupine B, vitamin C, D in E), minerale (kalcij, kalij, natrij, fosfor, železo, magnezij, cink, …), beljakovine, ogljikove hidrate in antioksidante. Ne vsebuje pa holesterola.
Vpliv na zdravje
Ravno zaradi svoje sestave lahko konopljino olje in izdelki iz industrijske konoplje pozitivno vplivajo na naše počutje. Poleg tega, da lahko že 10–20 gramov konopljinega olja zadovolji naše dnevne potrebe po esencialnih maščobnih kislinah, pa naj bi pomagalo tudi pri srčno-žilnih boleznih, predvsem pri uravnavanju krvnega tlaka. Uporabljajo ga bolniki, ki imajo težave s povišanim holesterolom. Omenja se tudi pri glavkomu, čeprav za zdravljenje slednjega obstajajo boljše učinkovine.
Kaj pa olje?
Konopljino olje naj bi pomagalo pri vnetjih, tako naj bi pomagalo denimo pri revmatičnem artritisu, osteoporozi, Crohnovi bolezni itd. Omenja se tudi pri številnih kožnih težavah (tudi pri luskavici); ugodno pa naj bi vplivalo tudi pri predmenstrualnem sindromu, menopavzi, artritisu itd. Zagovorniki uživanja konopljinega olja pravijo, da slednji pomaga tudi okrepiti imunski sistem in da krepi celično presnovo. V literaturi navajajo še blagodejne učinke pri vnetju mehurja, kroničnih vnetjih črevesja, okvarah sklepov, gibanja, multipli sklerozi, anoreksiji itd. Tako so v Kanadi odobrili THC kot stimulans apetita za zdravljenje anoreksije in pretirane izgube telesne teže pri bolnikih z AIDS-om. Študije navajajo, da konoplja učinkuje tudi pri preprečevanju bruhanja in slabosti ob kemoterapijah.
Poleg omenjenih zelo ugodnih vplivih na kožo ob zunanji uporabi pa velja omeniti, da uživanje konopljinega olja lahko povzroči gostejšo rast las, slednji so videti bolj zdravi, prav tako pa nohti.
Slovenska zakonodaja
Gojenje industrijske konoplje in maka je v Sloveniji urejeno s Pravilnikom o pogojih za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje in maka. Glavni pogoji za pridobitev dovoljenja za gojenje oz. omejitve so: zemljišče, na katerem se goji konopljo, mora biti vpisano v register kmetijskih gospodarstev, zemljišče, na katerem se goji konopljo, mora biti veliko najmanj 10 arov (1.000 m2); seje se lahko le sorte konoplje, ki so naštete v Skupnem katalogu sort poljščin (evropska sortna lista) za tekoče leto, vzorec rastlin, vzet iz posevka, ne sme vsebovati več kot 0,2 % THC.
Te in ostale pogoje za pridobivanje dovoljenja preverja Ministrstvo RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pred izdajo dovoljenja, vzorčenje rastlin in preverjanje površin na mestu samem pa opravi Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja.
»S pridelavo industrijske konoplje se lahko ukvarja vsak, ki pridobi dovoljenje za gojenje konoplje po navedenem pravilniku. Poseben register pridelovalcev ne obstaja. Vsako leto pa je izdanih okrog 15 dovoljenj za gojenje konoplje. S podatki o pridelanih količinah predvsem semena konoplje na ministrstvu ne razpolagamo, se pa zadnjih nekaj let poseje približno 30 ha površin,« so nam sporočili z Ministrstva RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
April, 2012
