Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Smeh je pol zdravja, pravi star pregovor. Lahko tudi več, vendar če se ne smejimo, ni učinka. Smeh pa je tudi zelo resna stvar, saj o njem obstajajo številne resne znanstvene raziskave in še vedno tečejo, tako po svetu kot tudi pri nas. V zadnjem času predvsem v okviru joge smeha.

Avtor: Maja Korošak

 

Pred skoraj 20 leti je namreč zdravnik dr. Madan Kataria iz Indije razvil posebne tehnike smeha, ki jih je poimenoval joga smeha. Na podlagi znanstvenih raziskav je ugotovil, da naš um ne loči med naravnim, torej spontanim smehom, in med smehom, ki je narejen. Učinki obeh so izjemno blagodejni na naše počutje in zdravje. Smejali pa naj bi se vsaj petnajst minut skupaj, in to zdržema, če bi želeli doseči optimalen učinek teh vaj na duševnost in telo.

Danes je v svetu preko 6.000 klubov smejalne joge in od teh jih je devet v Sloveniji, predvsem po zaslugi Simone Krebs iz Maribora, ki je jogo smeha začela širiti tudi pri nas. Klubi so brezplačni in odprti za vse, ponekod je zaželen prispevek za najem prostora.

»Zamisel smejalne joge je v tem, da ne potrebujemo smisla za humor, da bi se smejali, prav tako za smeh ne potrebujemo nobenih zunanjih spodbud, na primer šal. Smeha se lahko naučimo in zanj se lahko tudi odločimo. Hormoni sreče se izločajo tudi takrat, ko se smejimo »narejeno«,« pojasnjuje Simona Krebs. K jogi smeha je njo osebno pripeljala želja po smejanju, že kot otrok se je namreč veliko smejala. »Pri svojem prejšnjem delu sem tudi opažala, da je bilo poslovne dogovore povsem preprosto izpeljati, ko smo se ljudje nasmejali. Vzdušje se je sprostilo.« Takrat se tega še ni učila, to ji je bilo nekako podarjeno in že takrat se je zavedala, kako pomemben je smeh in koliko nam daje. Vendar je kljub temu zbolela za popolno izčrpanostjo in bila osem mesecev na bolniški. Porušil se ji je imunski sistem, tako da so jo morali odpeljati v bolnišnico. Po tistem si je rekla, da bo odtlej delala le še tisto, kar bo delala s srcem.

 

Smeh brez šale

Joga smeha je univerzalna zamisel, ko se vsak lahko smeje brez posebnega razloga: brez šal, brez humorja, brez zunanjih vplivov. »Gre za kombinacijo dihalnih smejalnih vaj, kjer v skupini in skupinski dinamiki zaradi očesnega stika postane ta smeh nalezljiv in skozi kombinacijo zabavnih smejalnih vaj spodbujamo v ljudeh igrivost. Vemo, da živimo v svetu mask, napetosti, pri takšni vadbi pa se začnejo odpirati zapore, ki jih kažemo navzven in spet pridejo na površje naša ustvarjalnost, otroška igrivost, sproščenost,« pove Simona. Ime joga smeha ni povezana z jogo, kot jo poznamo, podobnost je le v dihalnih vajah, ki so priključene tehnikam smeha. Smeh je namreč bližnjica do globljega dihanja. Kadarkoli se smejimo z odprtimi usti, se aktivira trebušna prepona in s tem zajamemo več zraka. Tako oskrbimo telo s kisikom. Smeh prav tako sprošča številne hormone. Eni takšnih so endorfini. Smeh tudi znižuje stopnjo stresnih hormonov, kot sta kortizol in epinefrin. Je naraven antidepresiv.

 

Smeh je nalezljiv

Simona Krebs piše s tega področja tudi magistrsko delo na Fakulteti za zdravstvene vede v Mariboru. Na podlagi študij, ki jih je prebrala, je ugotovila, da je smeh čudežno zdravilo v nas in se čudi, zakaj ga ne uporabljamo v večji meri. »Naslov raziskave je Joga smeha: orodje za samopomoč in dopolnilna terapija. Poteka v Klubu joge smeha Maribor in je prva tovrstna raziskava v Sloveniji. Merimo krvni tlak, utrip in periferno oksigenacijo (oskrbljenost perifernega tkiva s kisikom) pred vadbo joge smeha, ki traja eno uro, in po njej. Merimo tudi počutje pred vadbo in po njej. Zanimivo je to, da naš um ne loči med iskrenim in narejenim smehom, kadarkoli se smejimo, se začnejo sproščati isti hormoni, ista biokemija začne delovati in enako globoko začnemo dihati, kot če se smejemo iz srca. To je igrani smeh. Gre za odločitev za smejanje. To je podobno, kot če bi se odločili, da greste v fitnes. Odločimo se za trening smeha. Da bi dosegli optimalne učinke joge smeha, pa se moramo smejati zdržema najmanj 10–15 minut skupaj. Ko to nekdo sliši prvič, se mu morda zdi, da se je nemogoče smejati tako dolgo časa. Vendar mi v klubih se lahko smejimo celo eno uro skupaj. Gre za lastni trening, ker pa je smeh nalezljiv, je to tudi skupinska dejavnost. Zrcalni nevroni v naših možganih privedejo do tega, da če se smeji eden, se bo zelo hitro začela smejati tudi oseba ob njem.

 

Humor razumemo različno

Zakaj smeh brez razloga, zakaj ne z razlogom? Simona Krebs pojasnjuje: »Madan Kataria je v začetku organiziral srečanja v parkih na ta način, da so si pripovedovali šale in se ob tem smejali. Vendar je šal zelo hitro zmanjkalo in značilnost šal je tudi ta, da so lahko za koga tudi žaljive, mu vzbujajo negativne občutke. Humor ljudje razumemo različno, nekomu je smešno nekaj, drugemu nekaj drugega. Zato sta skupaj z ženo, ki je učiteljica joge, razvila tehniko smejalno-dihalnih vaj.« Z jogo smeha je pri nas začela Mojca Malek, ki je tudi učiteljica joge smeha, in Krebsova je prvo izobraževanje naredila pri njej. Želela pa si je še več. Odšla je na izobraževanje k dr. Madanu Katariu v Švico, nato še v Indijo. Tam je v celoti spoznala koncept joge smeha. Takoj ko se je vrnila v Slovenijo, je ustanovila prvi brezplačni klub joge smeha, in sicer v Mariboru. Ti klubi so zdaj tudi v Ljubljani, Kranju, na Ptuju, v Lendavi, Murski Soboti in Kopru.

 

V domu ostarelih

Druga raziskavo izvaja v Domu starejših občanov Danice Vogrinec v Mariboru. Tam imajo redno enkrat mesečno vadbo joge smeha. Udeležujejo se je tudi dementni stanovalci. Merijo iste parametre kot v klubu, razen počutja. »Pokazalo se je, da se starejšim ljudem, ki se sicer ne gibljejo prav veliko, predihanost bistveno poveča, tlak pa se normalizira. Raziskavo opravljam v sodelovanju z delovno terapevtko Tjašo Čepon in doc. dr. Špelo Štangler Herodež, ki sta sicer zaposleni na Oddelku za genetiko UKC Maribor in je tudi mentorica raziskave.« Tretja raziskava je prijavljena kot projekt v UKC Maribor na diabetološkem oddelku, kjer merijo vpliv joge smeha na raven sladkorja pri bolnikih z diabetesom tipa 2. Vodja raziskovalnega projekta je predstojnik tega oddelka prim. Miro Čokolič.

Simona Krebs si želi širiti jogo smeha v vse družbene pore, tako v podjetja, šolstvo, zdravstvo. Zdi se ji, da so ljudje začutili pomembnost tega pozitivnega pristopa. Lansko leto je skupaj s člani kluba organizirala prvi mednarodni festival smeha brez razloga v Ljubljani in Mariboru. Prišli so iz ZDA, Izraela, Avstrije in seveda Slovenije.

 

Bliža se kongres

Maja 2012 bo potekal drugi mednarodni kongres smeha brez razloga. Strokovni del bo namenjen zdravnikom, medicinskim sestram, delovnim terapevtom, socialnim delavcem, psihologm. Predavatelji pridejo tudi iz tujine, od naših strokovnjakov pa bodo predavali prim. Miro Čokolič, dr. med., spec. inter., prof. dr. Alojz Ihan, doc. dr., Špela Štangler Herodež, pedopsihiatrinja Nataša Dajčman Potočnik in doc. dr. Beno Arnejčič. Iz Nemčije pride dr. Michael Titze, ki je psiholog laholog (veda o humorju), predstavil bo smeh kot nasprotje sramu. Iz Kanade bo prišel Albert Nernberg, novinar, ki raziskuje smeh po vsem svetu, opazuje, na kakšen način in čemu se smejijo v različnih kulturah. Albert Nernberg je tudi začetnik tekmovanja v smehu in tako bo v drugem delu kongresa prvo slovensko tekmovanje v smehu. Zmagovalec bo lahko odšel na svetovno prvenstvo, ki bo konec tega leta v Londonu ali Parizu ali New Yorku. »Lani sem bila povabljena v žirijo na tekmovanje na Dunaju, tam sem šele videla, kako to izgleda. Zmagala je 83-letna gospa, ki se je v jogi smeha začela smejati pred dvema letoma,« je v smehu povedala Simona Krebs. Kako izgleda takšno tekmovanje? »Do osmine finala sva s kolegom iz žirije morala izbrati tistega, ki je spodbudil največ smeha pri publiki. Druge pa je izbiralo občinstvo samo, in sicer z aplavzom, ki ga je podelilo. Ena od panog je bila hudičev smeh, treba se je bilo smejati čim bolj čarovniško. Potem je bila panoga tudi prašičji smeh, potem smeh v četvorkah in v parih, smeh na kolenih in kotaleči smeh.«

 

Rešitev za svet

Smeh in jogo smeha si želi vpeljati v vse pore našega družbenega življenja: v šolstvo, zdravstvo, poslovni svet, … Vse v redu, toda ali ni to nekoliko preveč preprosta rešitev za svet? (Vprašanje je spodbudilo gromek smeh.) Simona Krebs: »Vsakič, ko imam kakšno predstavitev, razmišljam o smehu. Smeh nam je tako samoumeven in ravno o najbolj preprostih stvareh ne razmišljamo veliko in jih imamo za preveč samoumevne, da bi jih uporabljali. Edina rešitev za posameznika in za svet je po mojem mnenju več smeha. Vedno bolj sem prepričana, da ima smeh dosti večje zdravilne zmožnosti, kot se jih zavedamo. Smeh je blažilec konfliktnih situacij. V podjetjih, kjer so smeh vzeli resno, se je izboljšalo vzdušje, povečala se je ustvarjalnost, manj je bilo bolniških odsotnosti. S komer se skupaj smejiš, se težko spreš. Podobno je v šolah, kjer se  danes otroci zelo malo igrajo, premalo je tudi gibanja. V Indiji delajo jogo smeha učenci v šoli skupaj z učitelji pet minut med odmorom. Smeh je torej preprosta stvar, ki deluje močno na zelo različnih ravneh našega bivanja in delovanja.«

 

Ura joge smeha

Kako pa konkretno izgleda vadba joge smeha? V klubu se na začetku predstavimo, saj vedno pride kakšen nov član, potem začnemo s ploskanjem. Osnovni gib joge smeha je ho ho ho, ha ha ha, pri čemer ploskamo. Ko hodimo po prostoru in gledamo drug drugega, pride do očesnega stika in povezanosti in do tega, da eden drugega okužimo s smehom. Potem izvajamo smejalne vaje, ki navzven izgledajo nekoliko »premaknjene«. Pozdravni smeh, na primer. Ko si dva podata roki in se pri tem na določen način smejita. Potem malo zaplešemo. Potem »prižigamo kosilnico«. Potem se smejimo »na mobitel«. To izgleda tako, da si predstavljamo, da govorimo po mobitelu in da nam nekdo na drugi strani govori same smešne stvari. To so zabavne in ustvarjalne vaje. Dodajamo tudi samospodbudo in si na glas govorimo, da smo odlični ali pa da smo veseli ali da smo zdravi, to ponavljamo in se ob tem smejimo. Vmes izvajamo dihalne vaje, s katerimi se sprostimo. Minuta smeha namreč velja kot deset minut telovadbe in pri tem se tudi utrudimo.«

Simona Krebs: »Ugotovila sem, da ima človek stikalo in da se sam odloči, ali se bo na nek dogodek odzval tako ali drugače. S smehom ali z jokom. Ne gre za to, da bi morali potlačiti žalost. Če si žalosten, si pač žalosten in se jokaš. Gre za to, da te svoje žalosti ne pestuješ v nedogled. Da se tudi žalovanje enkrat zaključi.«

 

 

Marec, 2012

Ne spreglejte

Je vaš vidi zamegljen ali neizostren? Se vam barve zdijo blede in neizrazite? Vam očala ne služijo več? Se vam
Preberi več
Urogenitalni raki se histološko zelo razlikujejo, to pomeni, da je patogenetski razvoj vsakega od njih različen. Tudi če rak izvira
Preberi več
Astma je ena najpogostejših kroničnih bolezni, ki prizadene tako otroke kot odrasle. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije na globalni ravni
Preberi več
Bolnice, pri katerih je bil rak dojk prisoten v družini oziroma so njihove prednice zbolele za tem rakom, imajo večje
Preberi več
Težko je verjeti, a je res. Ob vsem pisanju o luskavici ali psoriazi so bolniki s to boleznijo še vedno
Preberi več
krvni rak
Krvni rak in bolezni krvi lahko zelo obremenijo bolnike. Pri tem je zgodnje diagnosticiranje in zdravljenje bolezni ključnega pomena. Ob
Preberi več
Srčno popuščanje je bolezen, ko srčna mišica ni več sposobna črpati dovolj velike količine krvi po telesu, zato posamezni organi
Preberi več
Gibanje pozitivno vpliva na zdravje in dobro počutje otrok, zato jih k temu spodbujajte. Pri vsaki aktivnosti pa najprej poskrbite
Preberi več