Ko zdravimo kožno obolenje ali nevšečnost, je zelo pomembno, v kakšni obliki nanašamo zdravilno učinkovino na kožo. Prav tako je pomembno, s čim negujemo kožo v času zdravljenja. Včasih je pravilno izbrana podlaga brez zdravilne učinkovine bolj učinkovita kot pa pravilno izbrana zdravilna učinkovina v neustrezni obliki z neustrezno podporno nego. Zato smo dermatologi poleg znanstvenikov tudi malo umetniki z dobrim darom opazovanja.
Avtor: Mateja Lisjak, dr. med., specialistka dermatovenerologije
V lokalnem dermatološkem zdravljenju uporabljamo raztopine za obkladke in izpiranja, tekoče emulzije (podobno mleku) in poltrde emulzije oz. kreme, ki so lahko hidrofilne ali hidrofobne. Uporabljamo tudi različno mastna mazila, suspenzije, praške, tekoče pudre in paste. Kot sem že omenila, je pri zdravljenju treba upoštevati določene zakonitosti.
Vneta koža
V akutnem obdobju , ko je koža vneta, peče, rosi, je treba vnetje najprej umiriti. Uporabimo obkladke s fiziološko raztopino ali prekuhano vodo. Čisto krpo namočimo ter za 20–30 minut položimo na vnetje. Voda zaradi visoke temperature izhlapeva in s tem zmanjšuje vnetje, kožo hladi in suši. Obkladkov ne pustimo predolgo na vneti koži, saj bi se tkanina lahko sprijela s kožo ali pa bi kožo preveč izsušili. Obkladke nanašamo 2- do 3-krat dnevno. Tekočina mora biti sobne temperature, zato jo je pozimi pred nanašanjem včasih treba nekoliko ogreti. Akutno vnete kože z rdečino (eritemom), oteklino in rosenjem nikoli ne mažemo z mastno kremo ali mazilom, tudi ne nanašamo različnih past, ker s pokrovnim učinkom preprečujejo izhlapevanje vode in oddajanje toplote. Koža bi postala še bolj vneta, vlažna, otekla in macerirana, lahko bi prišlo do dodatnih okužb kože zaradi ugodnih pogojev. Pri akutnih vnetjih nanašamo zdravilne učinkovine v obliki hidrofilnih krem, iz katerih vodna faza hlapi in blaži vnetje.
Kako naprej?
Ko koža preneha rositi in je samo še pordela in rahlo otekla kot pri blagih sončnih opeklinah, lahko kožo posipamo s smukcem ali namažemo s tekočim pudrom. Lahko uporabimo tudi hidrofilne gele z dodatkom aloje.
Ob suhi koži
Mastne kreme in mazila nanašamo na suho kožo in na kronične spremembe, kjer želimo koži dodati vlago. Za boljši učinek je lahko kremi dodan vlažilec, npr. 5–10 % uree ali hialuronske kisline. Prav tako mastna krema izboljša vsrkanje zdravilne učinkovine v kožo, ker kožo zmehča. Mastne kreme in mazila se težko sperejo z vodo.
Na suho, luščečo kožo nikoli ne nanašamo hidrofilnih krem, gelov ali obkladkov, ker bi postala še bolj suha, zelo srbeča in lahko bi sprožili nastanek asteatotičnega dermatitisa.
Za odstranjevanje lusk (npr. pri psoriazi) ali zadebeljene keratotične kože na dlaneh in podplatih je mazilom in kremam dodana salicilna kislina (5–10 %). Za odstranjevanje lusk v lasišču uporabljamo olivno olje s 5–10 % salicilne kisline v oljni kapi. Zvečer nanesemo na lasišče salicilno olje, pokrijemo s kapo in zjutraj lase operemo.
Opozorilo: Otrok ne mažemo s pripravki, ki vsebujejo ureo ali salicilno kislino. Temenice pri dojenčkih zmehčamo z običajno kremo in nato previdno odstranimo luske z gazo.
Kaj pa mastna koža?
Mastno, k aknam nagnjeno kožo negujemo s hidrofilnimi kremami ali z geli, nikoli ne nanašamo mastnih krem. Prepogosta uporaba mastnih krem lahko povzroči nastanek aken.
Katero kremo naj izberem?
V medijih lahko preberemo informacije o različnih učinkovinah, ki naj bi izboljšale videz zrele in starejše kože. Približno po 35. letu starosti začnejo potekati v naši koži izrazitejši presnovni procesi, kar se odrazi kot staranje kože. Koža postaja tanjša, manj elastična, povešena, bolj suha, pojavijo se gube in drobne razširjene žilice. To lahko preprečimo s kremami, ki vsebujejo kolagen. Kolagen je beljakovina, ki se v obliki vlaken, ki tvorijo nekakšno oporo koži, nahaja v dermisu ali usnjici. Poleg kolagena dajejo koži čvrstost tudi elastična vlakna v usnjici in medcelični matriks, ki je sestavljen iz različnih glikozaminoglikanov in proteoglikanov. Glikozaminoglikani so polisaharidi, sladkorne dolgoverižne molekule, med katerimi je v koži zelo pomembna hialuronska kislina. Hialuronska kislina veže vodo in daje koži volumen in čvrstost.
Kolagen, nanesen na kožo v kremi, se ne vsrka v globlje plasti kože, ker je njegova molekula prevelika in ne prehaja čez dermoepidermalno pregrado. S kože se odstrani z vsakim umivanjem kože. Ker delno veže vlago iz okolice, lahko začasno izboljša videz kože. Nekateri dermatokozmetični izdelki vsebujejo delno hidrolizirane molekule kolagena, ki prodirajo v globlje plasti kože. O natančnih učinkih na sintezo telesu lastnega kolagena in elastina bo treba opraviti obsežnejše študije.
Hialuronska kislina, nanesena na kožo v obliki krem in gelov, veže nase vodo iz okolice in daje videz bolj gladke in čvrste kože. V globlje plasti kože prodirajo in imajo trajnejši učinek le manjše molekule, večje pa ostanejo in delujejo na površini kože. Če želimo, da bo hialuronska kislina vplivala na videz kože, je treba popiti dovolj vode. Prav tako bo njen učinek manjši v zelo suhih vremenskih pogojih.
Sintezo kolagena in elastina v koži dokazano spodbujajo retinoidi, derivati vitamina A, predvsem tretionin in retinaldehid, nanesen na kožo v kremah ali gelih. Prav tako retinoidi uravnavajo delovanje lojnic. Sintezo kolagena in elastina v koži poveča tudi vitamin C, nanesen lokalno. Težava je le, ker je vitamin C zelo neustaljen in se na zraku hitro razgradi. Kremam proti staranju kože in kremam za nego aknaste kože so lahko dodane tudi sadne kisline (alfahidroksi kisline) v nizkih koncentracijah, ki blago luščijo odvečne poroženele celice in sebum. Najpogostejše uporabljene sadne kisline so glikolna, mlečna in citrična kislina. Pilinge, ki vsebujejo višje koncentacije AHA kislin kot 15 %, naj ne bi uporabljali laiki.
Zanimivosti:
Za odstranitev otiščancev in zadebeljenih nohtov lahko predpišemo 40-odstotno ureo (sečnino) v mastni kremi ali mazilu.
Če želimo odstraniti kraste (npr. pri okužbah kože), krasto namažemo z mazilom ali mastno kremo ali napravimo obkladek z olivnim oljem, da se zmehča, nato jo previdno odstranimo s pinceto.
Nosečnice poleg sistemskih ne smejo uporabljati tudi lokalnih pripravkov z retinodi (derivati vitamina A) zaradi visoke teratogenosti. Zato je treba prebrati natančno sestavo krem za zdravljenje aken in krem proti staranju kože v času nosečnosti in dojenja. V lasišču uporabljamo gele, hidrofilne kreme in losjone, ker se dobro sperejo z vodo.
Nekaj besed bi napisala še o lokalnem zdravljenju s kortikosteroidi, ker jih bolniki pogosto ne želijo uporabljati in zdravljenje potem ni učinkovito. V preteklih letih so se kortikosteroidni pripravki nekritično uporabljali in so nastale številne neželene posledice prepogoste uporabe, zato se jih ljudje bojijo uporabljati. Kortikosteroidi so hormoni nadledvične žleze, ki delujejo protivnetno, imunosupresivno in antiproliferativno.
Nepravilno uporabljani lokalni pripravki kortikostreoidov povzročijo številne stranske učinke:
– povečajo možnost okužb na koži,
– tanjšajo kožo,
– povzročijo nastanek aken in razširjenih žilic na obrazu,
– povzročijo povečano poraščenost,
– povzročijo nastanek strij,
– bolezen kože se po prenehanju uporabe povrne v še hujši obliki.
Pravilno uporabljani kortikosteroidi v dermatologiji so dobro in učinkovito zdravilo. Na obrazu jih lahko uporabljamo le nekaj dni, in sicer do umiritve vnetja. Uporabimo le kortikosteroide s šibkim ali z zmerno močnim delovanjem (npr. hidrokortizon, hidrokortizonbutirat) pri atopičnem in kontaktnem dematitisu.
Pri kroničnih dermatozah, kjer je koža zadebeljena, želimo zadebeljeno in vneto kožo stanjšati, tako da je strah pred stranskimi učinki odveč.
Še posebej pozorni moramo biti pri mazanju otrok, ker je zaradi nezrele otroške kože absorpcija večja in možnost sistemskih stranskih učinkov večja zaradi višjega razmerja med površino in prostornino. Pri otrocih uporabljamo le kortikosteroide s šibkim in z zmerno močnim delovanjem. Absorpcija je večja v kožnih gubah, poraslih predelih in spolovilih. Zadošča mazanje enkrat do dvakrat dnevno, ker se kopičijo v epidermisu.
November, 2012
