Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Debelost je bolezen, ki resno ogroža zdravje, vendar zadnjo ni drugega zdravila kakor hujšanje. Izguba večjega števila kilogramov po načrtnem hujšanju je seveda velika osebna zmaga, ki pa žal pušča tudi neprijeten spomin in opomin na stare čase – odvečno visečo kožo. Koža je sicer organ, ki se lahko zelo razširi, kar ve vsaka nosečnica. Kot pri vsaki elastiki, ki se prekomerno raztegne, pa se lahko zgodi, da se ne skrči nazaj v prvotno stanje. Takrat lahko odvečno kožo odstranimo le kirurško.

 

Avtorica: Petra Bauman

Andrej Testen, dr. med., spec. plast., rekonstr. in estet. kirurgije

 

Koža – naš prvi stik z zunanjim svetom

Koža je naš največji in najtežji organ, saj meri pri odraslem človeku do 2 m² in tehta do 10 kg. Za njen videz je najpomembnejši srednji sloj, usnjica, zgrajena iz kolagenskih in elastičnih vlaken ter hialuronske kisline, ki dajejo koži napetost. Z leti koža zaradi številnih zunanjih in notranjih vplivov (manj hialuronske kisline, stres, UV-žarki, kajenje, prosti radikali, težnost) izgublja prožnost in se »povesi«. Skrajni odklon pa predstavlja odvečna koža kot posledica načrtnega hujšanja, še zlasti po bariatrični operaciji, ko se z eno od metod zmanjša prostornina in/ali površina želodca.

Pogoji za operacijo

Če oseba izgubi več kot 60 kg telesne teže (ne glede na način), ji na stroške ZZZS pripada kirurška odstranitev odvečne kože. Pogoji, ki jim je treba zadostiti, so še dosežen indeks telesne mase okoli 25 (razmerje med telesno višino in težo, ki je pred operacijo oz. hujšanjem znašal več kot 40 oz. 35 s spremljajočimi boleznimi), vzdrževanje telesne teže vsaj leto dni in funkcionalne motnje zaradi odvečne povešene kože. Ne gre za lepotni poseg, saj lahko odvečna koža ovira gibanje, telovadbo, povzroča kronična vnetja, težave pri higieni in izrazito slabo samopodobo. Operacijo je možno opraviti v vseh večjih slovenskih bolnišnicah, ki imajo oddelek za plastično kirurgijo ali zaposlenega kirurga plastične kirurgije. Prav tako pa pri vseh zasebnikih plastične kirurgije.

Andrej Testen razlaga, da je koža lahko bolj ali manj elastična, odvisno od starosti, tipa kože, debeline podkožja ipd. Drži pa tudi, da so nekateri bolj nagnjeni k raztezanju kože kot drugi. Koža je ponekod na telesu bolj ohlapno pričvrščena na podlago, to je na nadlakteh, notranji strani stegen, okrog kolen, na trebuhu, zadnjici in na prsih. Prav zato so ti deli telesa tudi najbolj problematični.

 

Kot nove hlače

Operacijo odvečne kože si je najlaže predstavljati, če se primemo za boke in potegnemo kožo navzgor, kot če bi si popravljali hlače, ki zlezejo navzdol. V medicinskem jeziku pa to pomeni plastično rekonstrukcijo po izgubi večjega števila kilogramov, ki je kombinacija liposukcije (odstranjevanje maščobnih nakopičenj) in lipektomije, ko se odstrani odvečna koža skupaj z maščevjem. Najpogosteje izvajana metoda je abdominoplastika, ki se nanaša na odstranitev odvečne kože na področju trebuha, zadnjice, stegen, nadlahti, dojk in podbradka.

Operacija odvečne kože spada med zahtevnejše, saj lahko traja tudi osem ur. V posameznih primerih se lahko operira več delov naenkrat, običajno pa se operacija izvede v dveh delih. Najprej so na vrsti trebuh, stegna in zadnjica, po približno treh mesecih pa v drugem delu preoblikujejo še prsi in nadlahti. Prav poseg na prsih (in na zadnjici) po besedah Andreja Testena sodi med kompleksnejše, saj je tam potrebno dvigniti in preoblikovati tkivo dojke, včasih uporabiti tudi vsadke ali lastno maščobo. Samo odstranitev in zategovanje kože na področju prsi ali zadnjice ne pripelje do želenega rezultata, saj koža sama po sebi ne nudi dovolj opore.

Okrevanje

Okrevanje lahko traja od tedna dni do enega meseca. Če pride do nepredvidene komplikacije pri celjenju ran, pa se ta čas lahko še podaljša. Sicer pa se pacientom svetuje čim prejšnja mobilizacija, to pomeni, da vstanejo še isti ali naslednji dan po operaciji in čim prej začnejo »normalno« živeti.

Možni zapleti

Zapleti so sicer redki, so pa najpogosteje povezani s celjenjem ran. Lahko pride do odprtja oz. dehiscence ran, kar botruje daljšemu celjenju, saj se morajo take rane nato zaceliti spontano, brez kirurškega posega, kar lahko traja tudi mesec ali dlje (potrebni so redni ambulanti prevezi, pacient pa je odpuščen v domačo oskrbo). V redkih primerih lahko pride do gnojenja rane ali do pooperativne krvavitve. Včasih se zgodi, da so lahko nekatere brazgotine asimetrične, kljub natančnemu merjenju in risanju pred operacijo (saj je celjenje dinamičen proces). Na stegnih se lahko pojavijo prehodni seromi (nastanek tekočine), kjer so posamezne plasti tkiva ločene. Andrej Testen pa poudarja, da so vsi zapleti v bistvu zelo redki.

Kot po vsaki operaciji so tudi po teh prisotne brazgotine, ki jih kirurg skuša skriti v obstoječe ali bodoče gube oziroma na mesta, kjer so vsaj delno skrite s spodnjim perilom. Brazgotine so lahko kratke ali pa zelo dolge, odvisno od količine odstranjene odvečne kože. Denimo ob operaciji odvečne kože na stegnih je včasih dovolj, da se odstrani samo koža na zgornjem notranjem delu stegen, saj bo potreben rez samo na prehodu sramnega grebena proti stegnom. Če pa je kože zares zelo veliko in jo je potrebno odstraniti vse do kolen, pa rez poteka še po celi notranji strani stegna do kolen. Kasneje je možno takšne brazgotine zgladiti s pomočjo laserja. Brazgotinam navkljub so pacienti praviloma s posegom zelo zadovoljni, saj se jim zelo izboljša kakovost življenja. S posegom namreč premagajo debelost, zaradi katere so se obremenjevali večino svojega življenja.

 

Ali je naša koža lahko prav tudi komu drugemu?

Andrej Testen odgovarja, da se donorska koža, torej koža, ki jo ljudje darujejo v sklopu darovanja organov, lahko uporabi tudi kot začasni nadomestek kože pri velikih in globokih opeklinah. Se pa tovrstni posegi opuščajo zaradi čedalje natančnejših direktiv Evropske unije, ki zahteva za vzpostavitve t. i. »kožnih bank« enak nadzor kot za shranjevanje organov, jajčec.

 

Osebna zgodba

Zinka Teresita Zmazek

Za bariatrično operacijo želodca v Slovenj Gradcu sem se odločila pred dvema letoma, saj sem imela resne težave s koleni in hrbtenico, prav tako me je debelost vizualno zelo motila. Pred operacijo sem imela 106 kilogramov, nato sem shujšala za 56 kilogramov. Želela sem obdržati vsaj 60 ali 65 kilogramov, vendar so kar sami kopneli, saj sem že v prvem mesecu po operaciji želodca (naredili so mi omega bypass) izgubila 17 kilogramov. Težo sem morala vzdrževati, tako sem letos januarja že imela operacijo odvečne kože trebuha in zadnjice, junija pa so mi odstranili odvečno kožo še na stegnih, rokah in prsih. Oboje v UKC Ljubljana. Te viseče in zgubane kože je bilo kar veliko, pred operacijo sem morala na konzilij, kjer so me pregledali, morala sem tudi na pregled k anesteziologu, saj poseg poteka v narkozi. Okrevala sem kar hitro, zapletov ni bilo, takoj po operacijah sem nosila kompresijska oblačila – steznike. Tam, kjer so bili rezi, so ostale tanke črte. Počutim se v redu, zadovoljna sem. Teže zdaj ni težko vzdrževati, jem večkrat na dan po malem, diete nimam, pa tudi želodec ne pusti prenajedanja, saj sam opozori, kdaj je dovolj.

Samo kacijan

S kilogrami sem se boril vse življenje, voljo do operacije pa mi je dala sestra, ki je z bariatrično operacijo shujšala 72 kg. Sam sem tehtal 140 kilogramov, vendar mi je še pred posegom uspelo shujšati za 13 kg. 25. junija letos je bilo eno leto od operacije želodca, s pomočjo katere sem shujšal 64 kg, moja trenutna teža je 76 kilogramov. Operacija, s katero so mi naredili obvod želodca, je trajala poldrugo uro, tri dni sem lahko pil le vodo. Sicer sem okreval mesec dni. V tem času lahko ješ najprej tekočo, potem kašasto hrano, šele po enem mesecu lahko začneš normalno jesti. Poudaril bi, da je ta operacija samo “bergla”, saj ne pomeni, da lahko potem ješ, kar želiš in se nič ne gibaš. Jaz obiskujem fitnes, kolesarim, hodim na Pohorje, igram tenis. Največ odvečne kože mi je ostalo na trebuhu. Ko sem pred 15 leti prvič shujšal za 63 kilogramov, se mi je s telovadbo še vrnila v prvotno stanje, zdaj po 40. letu pa ne več. Borim se, da to težo obdržim vsaj eno leto, saj mi šele potem pripada operacija odvečne kože. Res je, da sem izgubil ogromno mišične mase, vendar imam zaradi volje občutek, da bi lahko premikal gore.

 

September 2015

Ne spreglejte

V današnjem hitrem in stresnem svetu se mnogi med nami soočajo z anksioznostjo, depresijo in kroničnim stresom. Te čustvene stiske
Preberi več
Pityriasis versicolor ali kožna plesen je pogosta kožna glivična okužba.2 Pojavlja se pri ljudeh po vsem svetu, vendar je pogostejša
Preberi več
Multipla skleroza je kronična bolezen, ki prizadene osrednje živčevje. Zaradi poškodb zaščitne ovojnice živčnih celic pride do okrnjenega oz. prekinjenega
Preberi več
Parkinsonova bolezen po incidenci nevrodegenerativnih bolezni sodi v sam vrh, tik za pojavnostjo demence. Pri bolezni pride do postopnega odmiranja
Preberi več
Ste se že kdaj srečali z nenadnim občutkom močne bolečine v gležnju, ko ste naredili neroden korak? Najverjetneje je bil
Preberi več
hemoroidi operacija trtica
V zadnjem času se v različnih vejah medicine vedno pogosteje uporablja zdravljenje z laserjem, tudi v proktologiji. Z uporabo laserja
Preberi več
Melatonin je naravni hormon, ki nastaja predvsem v češeriki, majhni žlezi v možganih, ter se sprošča v krvni obtok. Češerika
Preberi več
Rak želodca je ena izmed rakavih bolezni z najvišjo stopnjo smrtnosti, ta pa je v večji meri posledica poznega prepoznavanja,
Preberi več