Sončni žarki blagodejno vplivajo na naš organizem in naše dobro počutje, a do določene mere. Izpostavljanje soncu izboljša naše razpoloženje in nam daje energijo, obenem pa se pod vplivom sončnih žarkov v našem telesu tvori tudi vitamin D. Po drugi strani pa je vse bolj jasna tudi druga plat pretirane izpostavljenosti soncu.
Avtorica: Nika Arsovski
Sonce na zemljo pošilja žarke različnih valovnih dolžin. Ultravijolični spekter sevanja, ki je sestavni del sončnega sevanja, sestavljajo UVA-, UVB- in UVC-žarki. Slednji se absorbirajo že v ozonski plasti ozračja, medtem ko UVA- in UVB-žarki prodrejo vse do površine zemlje. Visokoenergijski UVB-žarki prodirajo v našo povrhnjico in zgornji del usnjice (povečini se od kože odbijejo, tretjina pa jih vstopi v povrhnjico), kar se lahko odrazi z opeklinami in rdečino na koži, medtem ko dolgovalovni UVA-žarki z nižjim nabojem energije prodirajo najgloblje v kožo. Posledice se kažejo kot pigmentacija kože, ob daljšem izpostavljanju tudi kot opekline. A to so le kratkoročne posledice čezmernega izpostavljanja sončnim žarkom.
asist. Vid Bajuk, dr. med., specialist dermatovenerologije
»Posledice lahko razdelimo med zgodnje in pozne. Med zgodnje sodijo sončne opekline, ki nam lahko pokvarijo dopust, saj nas v primeru nastanka kožnih opeklin koža peče, lahko pride do nastanka mehurjev in luščenja kože. ‘Nova’ koža je še veliko bolj občutljiva na zunanje dejavnike, vključno z nastankom dodatnih sončnih opeklin. Med pozne posledice prištevamo predvsem hitrejše staranje kože, ki se kaže s povečano zgubanostjo kože, sončnimi pegami ter razširjenimi žilicami v koži in večje tveganje za nastanek kožnega raka, tako nižje malignih keratinocitnih tumorjev, kot tudi melanoma, ki velja za enega od bolj agresivnih in nevarnih rakov nasploh,« pojasnjuje asist. Vid Bajuk, dr. med., specialist dermatovenerologije, ‘z Dematovenerološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.
Dolgovalovni UVA-žarki s svojim delovanjem lahko pripomorejo k pojavu kožnega raka, saj posredno poškodujejo genetski material in celične membrane. Kožni rak je najpogostejša oblika raka tudi v Sloveniji, z vsakim letom pa se število novoodkritih primerov kožnega raka poveča za od 5 do 7 %.
Izogibajte se soncu v najhujši vročini
Vsako leto pred prihodom poletja se tako strokovnjaki trudijo kar najbolj informirati javnost o škodljivih posledicah čezmernega izpostavljanja sončnim žarkom in neprimerne zaščite pred soncem. S tem se zavest o tej temi seveda dviguje, a kljub temu lahko vsako poletje na plaži opazujemo vrsto posameznikov, ki se brezskrbno predajajo sončnim žarkom tudi v najhujši vročini.
Kako torej poskrbeti za svojo kožo in preprečiti razvoj hujših bolezenskih stanj, povezanih s prekomerno izpostavljenostjo soncu?
Izogibajte se soncu v času, ko je vaša senca manjša od vaše velikosti. Torej v času med 10. in 16. uro. UV-žarki lahko že v pičlih 15 minutah poškodujejo našo nezaščiteno kožo. Kožo primerno zaščitimo s kremami in oblačili. Glavo pokrijemo s pokrivalom, ki zaščiti tudi vrat, pri otrocih pa izberemo klobučke, ki zaščitijo tudi zatilje. Posamezniki z različnimi kožnimi obolenji in vsi tisti z velikim številom pigmentnih znamenj naj se glede izpostavljenosti soncu posvetujejo s svojim osebnim zdravnikom oz. dermatovenerologom ter naj se sončnim žarkom v kar največji meri izognejo. Dobra rešitev so lahka oblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami, ki zaščitijo našo kožo pred soncem – najprimernejša so oblačila iz gosto tkanega bombaža, ki obenem dihajo, a ne prepuščajo. Ne pozabimo niti na sončna očala z UV-filtrom, s katerimi zaščitimo tudi svoje oči.
»Sončne kreme« predstavljajo zadnjo obrambo kože pred UV-žarki
Nadvse priporočljiva je tudi uporaba zaščitnih krem z dovolj visokim zaščitnim faktorjem, ki pa naj ne bodo izgovor za sončenje na plaži. »Uporaba krem in drugih pripravkov z zaščitnimi faktorji je ključna že ob najmanjšem izpostavljanju sončni svetlobi, ne sme pa biti potuha, ki nam lahko da lažni občutek, da je izpostavljanje soncu po nanosu kreme z zaščitnim faktorjem varno. Omenjene kreme oziroma pripravki predstavljajo zadnjo obrambo kože pred UV-žarki.
Bolj pomembno kot katero vrsto pripravka uporabljamo, je redno nanašanje pripravka z zaščitnim UV-faktorjem (SPF) 30 ali več na vso kožo vsaki dve uri, dodatno po vsakem večjem znojenju, brisanju kože z brisačo, kopanju ali prhanju. Pripravek je treba nanesti vsaj pol ure pred izpostavitvijo soncu,« svetuje dr. Bajuk in v nadaljevanju našteje še nekaj ukrepov, ki so vam lahko v pomoč poleti: »Veliko važnejši so sicer ukrepi neizpostavljanja soncu – iskanje sence –, še posebej med 10. in 16. uro ter uporaba oblačil z višjim UV-zaščitnim faktorjem (UPF), uporaba pokrival, ki ščitijo tudi uhlje, zato se bolj priporoča nošenje klobuka v primerjavi s kapami. Poleg zgoraj omenjenih ukrepov in priporočil je ob izpostavljenosti soncu priporočljiva tudi uporaba sončnih očal z ustreznimi UV-zaščitnimi filtri.«
Pri nanašanju kreme ne bodite površni!
Izberite zaščitni faktor 30 ali več (odvisno od vaše polti) s primernimi UV-filtri, ki »odbijajo« UV-žarke in preprečujejo, da bi ti prodrli globlje v kožo. Proizvajalci sredstev za sončenje uporabljajo v današnjem času predvsem dva zaščitna faktorja: SPF (Sun Protection Factor) ali UVB-zaščitni faktor, ki varuje pred sončnimi opeklinami UVB-žarkov, in PFA (Protection Factor UVA) ali UVA-zaščitni faktor, ki varuje pred poškodbami kože, ki jih povzročajo UVA-žarki.
Izberite vodoodporni izdelek, predvsem pa pred uporabo preverite rok uporabe izdelka (sredstvo za zaščito, ki ste ga odprli lani, vam letos ne bo več zagotavljalo primerne zaščite pred soncem). Podučite se lahko tudi o primernem nanosu sončne kreme, za vsak predel telesa (glava in vrat, prsni koš, trebuh, noge, roke …) uporabite črto zaščitnega sredstva v dolžini svoje dlani. V primeru zaščitnega sredstva v razpršilu je to enako 15 razpršitvam. Pri tem bodite pozorni, da ne izpustite kakšnega manjšega koščka kože. Ena izmed raziskav je namreč pokazala, da pogosto pozabimo na posamezne predele kože. Ženske v povprečju pozabijo namazati okrog 14 % telesne površine, moški pa še nekoliko več – 22 %. Pogosto so to roke, stopala, zadnja stran rok, hrbet ali predeli ob robovih kopalk.
Posvetimo pozornost ranljivim skupinam
Izpostavljanje sončnim žarkom v otroštvu lahko bistveno pripomore k razvoju kožnega raka v starejših obdobjih. Zato pri zaščiti pred soncem nikar ne pozabite na najmlajše. Otroška koža je še posebej občutljiva, otroci pa še nimajo vzpostavljenih primernih zaščitnih mehanizmov. »Med najranljivejše skupine prištevamo dojenčke, malčke in otroke. Koža si sončne opekline ‘zapomni’ za zmeraj, zato je ključno pričeti z vzgojo neizpostavljanja soncu in dobre zaščite pred sončnimi žarki že v mladih letih. Otrokom je pomembno dati dober zgled,« opozori sogovornik. Ob tem velja omeniti, da otrok do enega leta starosti nikakor ne izpostavljajte soncu, do drugega leta pa le zjutraj ali pozno popoldan. Zaščitite jih s primerno visokim zaščitnim faktorjem, najbolje brez dodanih dišav in konzervansov, ki lahko dražjo občutljivo otroško kožo. Med bolj ranljive skupine sodijo tudi delavci, ki so zaradi narave svojega poklica bolj izpostavljeni soncu (delavci na gradbiščih, krovci streh, vrtnarji, kmetje itd.).
Kot poudarja dr. Bajuk, pa naj bodo pozorni tudi tisti, ki v poletnih dneh radi zaidejo nekoliko višje in vsi tisti, ki sodijo med bolj ranljive že zaradi bolezenskih stanj: »Večja pozornost glede zaščite pred soncem je potrebna tudi pri smučarjih, deskarjih, planincih in pri izvajanju vodnih športov – tako zaradi višjih nadmorskih višin, kot tudi odbijanja sončnih žarkov od snežne odeje in vode. Tudi nekatere skupine bolnikov so bolj ranljive ob izpostavljenosti sončni svetlobi. Mednje sodijo bolniki z lupus eritematozusom, dermatomiozitisom, porfirijami in urtikarijo ob izpostavitvi soncu. Pri teh bolnikih lahko že manjša izpostavitev UV-žarkom vodi v hujše poslabšanje njihove bolezni.
Previdnost glede izpostavljanja sončnim žarkom je potrebna pri bolnikih, ki prejemajo zdravila za zaviranje delovanja imunskega sistema, bolnikih, ki so v preteklosti imeli kožnega raka, saj se z dodatnim izpostavljanjem povečuje tveganje za pojav kožnega raka, ter pri bolnikih s polimorfno fotodermatozo (to je tako imenovana alergija na sonce). Tudi nekatera zdravila lahko naredijo bolnike bolj dovzetne za sončne opekline.«
Primerna zaščita, tudi v senci in ob oblačnem vremenu
Nikar ne pozabite, da vas sonce lahko doseže tudi v senci drevesa ali pod senčnikom. Tudi v primeru oblačnega vremena. »Vetroven dan, zimske razmere in oblačno vreme prispevajo k občutku hladu, zaradi česar lažje pozabimo na ustrezno zaščito pred UV-žarki, ki pa prehajajo tudi skozi oblake, je pa od več dejavnikov odvisno, v kakšni meri. Zaščitni ukrepi so vsekakor potrebni tudi na oblačni dan,« še opozori dermatovenerolog. Z dosledno zaščito in ukrepi se zavarujemo pri dejavnostih na prostem, preprečimo nastanek opeklin in zmanjšamo tveganje za nastanek kožnega raka.
»Bolj pomembno kot katero vrsto pripravka uporabljamo, je redno nanašanje pripravka z zaščitnim UV-faktorjem (SPF) 30 ali več na vso kožo vsaki dve uri, dodatno po vsakem večjem znojenju, brisanju kože z brisačo, kopanju ali prhanju. Pripravek je treba nanesti vsaj pol ure pred izpostavitvijo soncu.«
ABC
A Visoko energijski UVB-žarki prodirajo v našo povrhnjico in zgornji del usnjice.
B Izogibajte se soncu v času, ko je vaša senca manjša od vaše velikosti.
C UV-žarki lahko že v pičilih 15 minutah poškodujejo našo nezaščiteno kožo.
