Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Kontaktni dermatitisi nastanejo zaradi stika kože z dražečo snovjo iz okolja ali delovanja dejavnikov iz okolja (UV-žarki, mraz, vročina) na kožo. Kožo lahko dražijo tudi telesni izločki, npr. urin, znoj, blato. Tudi nestrokovno opravljeni laserski posegi, opravljeni v kozmetičnih salonih, lahko močno poškodujejo kožo, tudi s trajnimi posledicami. Kontaktni dermatitisi pogosteje nastanejo pri osebah, ki že imajo okvarjeno kožno pregrado zaradi predhodne kožne bolezni, npr. atopičnega dermatitisa, ihtioze ipd.

Dražeče snovi poškodujejo kožno pregrado in tako prehajajo v kožo, kjer jo naprej neposredno  okvarjajo prek različnih toksičnih mehanizmov ali pa sprožijo alergično reakcijo.

 

Akutni iritativni kontaktni dermatitis

Nastane akutno v nekaj minutah ali urah po stiku z visoko koncentracijo močno toksične snovi, ki bi povzročila podobno reakcijo pri vseh ljudeh. Takšne snovi so običajno visoke koncentracije kislin, lugov, organskih topil. Lahko nastane tudi zaradi visoke temperature. V nekaj minutah ali urah postane koža rdeča, otekla, boleča, pojavijo se boleči mehurji. Prizadeta koža je ostro omejena od okolice. Če se prekine stik z dražečim agensom, proces ne napreduje.

Akutni iritativni dermatitis po stiku z rastlino

V nekaterih primerih pride do draženja kože s prahom ali hlapljivimi snovmi. Oseba postane rdeča in otekla v obraz, vrat, roke in ostale nepokrite predele kože. Pogosto povzroča opisane spremembe cvetni prah cvetlic iz rodu primul, lilij in krizantem. Koža lahko tudi rosi in pojavijo se lahko mehurji. Včasih zadostuje že, če je oseba v istem prostoru skupaj z rastlinami. Podobne spremembe lahko povzroča tudi lesni prah na žagah.

 

Kronični iritativni dermatitis je precej pogostejši in nastane zaradi dolgotrajnega, ponavljajočega izpostavljanja kože rok detergentom, vodi, razkužilom, razredčilom, raztopilom in drugim snovem, ki raztapljajo kisli in maščobni začitni plašč v koži. Je najpogostejše poklicno obolenje, predvsem v poklicih, ki so v stiku z vodo in omenjenimi snovmi. Ta vrsta dermatitisa prizadene osebe, ki si morajo pogosto umivati roke. Pogosto imajo težave kuharji, gospodinje, mamice z majhnimi otroki, vzgojiteljice v vrtcih, čistilke, hišniki in zdravstveni delavci. Pri slednjih neredko nastanejo težave zaradi drgnjenja kože rok z delci smukca v gumijastih rokavicah, kar vodi še v dodatno senzibilizacijo na lateks v gumi in posledično kontaktno urtikarijo.

Koža postane na predelih kroničnega draženja suha, zadebeljena, luščeča, pordela, lahko se pojavijo zelo boleče razpoke.

Posebni obliki iritativnega dermatita sta intertriginozni dermatitis in plenični izpuščaj.

Intertriginozni dermatitis nastane zaradi drgnjenja kožnih gub in potenja v pazduhah, dimljah, pod dojkami in pri debelih ljudeh med kožnimi gubami na trebuhu. Koža je rdeča, peče, razbrazdana in rosi. Lahko pride do sekundarne okužbe z glivicami in bakterijami.

 

Vnetje zaradi drgnjenja stegen med hojo

Tudi koža okoli črevesnih stom se lahko vname zaradi iztekanja črevesne vsebine.

Vneta koža okoli črevesne stome

Koža pod plenicami dojenčkov se najpogosteje vname zaradi drgnjenja nežne otroške kože s plenicami, k čemur še pripomore urin in blato. O pleničnem izpuščaju je več napisano v poglavju o otroških dermatozah.

 

Akutni alergijski dermatitis oz. ekcem

Nastane po predhodni senzibilizaciji na določeno snov pri genetsko nagnjenih ljudeh. Kožne spremembe nastanejo šele po ponovnem stiku z določeno snovjo. Ob prvem stiku se snov veže na beljakovino v koži in s tem postane alergen. Alergen se veže na imunske Langerhansove celice, ki potujejo v bezgavke in povzročijo proliferacijo za alergen specifičnega klona limfocitov T, ki nato potujejo v kožo in ob ponovnem stiku z alergogeno snovjo sprožijo ekcemsko alergijsko reakcijo.

 

Najpogostejši alergeni so:

  • nikelj v bižuteriji, sponkah, zadrgah, gumbih in urnih pasovih;

Alergija na nikelj, ekcem na mestu, kjer se očala dotikajo kože.

  • dišavne spojine (fragrance mix) v kozmetiki, milih, praških, deodorantih, parfumih;
  • kromati v usnju (obutev) in cementu (gradbeni delavci);

 

Alergija na kromate v usnjeni obutvi

  • perujski balzam, smola, ki se široko uporablja v kozmetiki in prehranski industriji;
  • začimbe, npr. cimet in vanilja;
  • lokalni antibiotiki v kremi in mazilih, predvsem neomicin;

 

Alergija na lokalni skabicid

  • lokalni antihistaminiki v kremah in gelih, še posebej v kombinaciji z UV-žarki (fototoksičnost), zato jih dermatologi odsvetujemo in svetujemo uporabo antihistaminikov v obilki tablet ob alergijah in srbenju;
  • rastline: čebula, česen, bršljan, narcise, trobentice, ognjič, arnika (!). V domačem zdravilstvu sta ognjičevo mazilo in tinktura arnike zelo popularna za zdravljenje kožnih težav. Žal sta močna ekcematogena in ljudje si nakopljejo dodatne kožne težave. Če si boste torej namazali kožni izpuščaj z ognjičevim mazilom ali arniko in se bo le-ta poslabšal, je razlog dodatna ekcematizacija. Takoj prenehajte z mazanjem z ognjičem ali arniko!

 

Alergija na česen

  • zadnje čase opažamo hude alergijske reakcije na lasišču in obrazu po barvanju las s črno kano pri osebah, ki so predhodno imele neobstojne tatuje s črno kano, ki vsebuje snov parafenilendiamin.

 

Reakcija na barvo za lase

Po ponovnem stiku z alergeno snovjo se običajno v 12–36 urah pojavijo značilne spremembe na koži. Koža v predelu stika s snovjo oteče, pordi, rosi, pojavijo se mehurčki, ki počijo in pojavijo se razjede. Kasneje se pojavijo kruste, ki se postopoma odluščijo.

Alergija na usnje, alergijo je povzročil usnjen pas ure.

 

Če se pojavijo gnojni mehurčki, je to znak dodatne bakterijske okužbe. S krvjo se lahko alergen prenese tudi na druge dele kože in tam povzroči izpuščaj, za razliko od iritativnega kontaktnega dermatitisa, ki nastane samo na mestu stika. Značilnost ekcemov je, da močno srbijo!

 

Kronični alergijski kontaktni dermatitis oz. ekcem

V primeru kroničnega draženja z alergenom postane koža zadebeljena, rdečerjave barve, luščeča in razpokana. Prizadete so lahko samo blazinice na prstih ali posamezni prsti rok, ki so v stiku z alergenom.

 

Najpogosteje so prizadeta hrbtišča rok, ker so roke najbolj izpostavljene. Pri preobčutljivosti na usnje je prizadeta koža stopal, ob uporabi senčil za veke koža vek, koža vratu pri preobčutljivosti na nikelj v verižicah ali ušesne mečice ob alergiji na nikelj v uhanih. Ekcem se lahko pojavi na mestu stika zadrge ali sponke nedrčka s kožo.

 

Ekcem se lahko pojavi tudi po celotni koži telesa, če se alergen zaužije s hrano. To se lahko zgodi, če ob preobčutljivosti na nikelj zaužijemo kakav, čokolado, ovsene kosmiče, orehe, mandlje, sojo ali druge stročnice. Lahko se pojavi tudi, če zaužijemo zdravilo, na katerega smo se senzibilizirali ob topikalni uporabi.

 

Ob sumu na alergijski kontaktni dermatitis napotimo bolnika na kožno testiranje k dermatologu ali alergologu. Pri kožnem testiranju na kožo hrbta z obliži nanesemo standardne alergene in osumljene snovi in sprožimo nastanek majhnega ekcema. Rezultati se odčitajo po 48–72 urah. Epikutano testiranje se opravlja v času mirovanja bolezni, vsaj 3 tedne po umiritvi kožnega vnetja.

 

Zdravljenje

Najbolj smiselno zdravljenje je izogibanje alergenu oz. dražeči snovi. Mnogokrat je to težko, ker so nekateri alergeni skoraj povsod prisotni.

 

Pri prizadetosti rok svetujemo uporaba dvojnih zaščitnih rokavic, bombažnih (vpijajo pot in odvečno vlago) in čez njih gumijaste oz. pvc rokavice. Nikelj prehaja čez gumo, čez pvc ne!

Ko je koža močno vneta, razbrazdana in rosi, svetujemo obkladke s fiziološko raztopino ali prekuhano vodo, ker hladijo, sušijo in pomirjajo vnetje. Nato nanesemo hidrofilne kreme ali losijone s kortikosteroidi do umiritve vnetja. Zadostuje, če jih mažemo 1- do dvakrat dnevno, ker se kopičijo v roženi plasti.

 

V kronični dobi, ko je koža suha, zadebeljena in luščeča, uporabimo mastne kreme in mazila z dodatkom kortikosteroidov. Zelo pomembna je tudi redna uporaba negovalnih mazil po vsakem umivanju rok, da se obnovi kožna pregrada, sicer se bodo težave ponavljale.

Če je koža zelo zadebeljena (npr. na dlaneh ali podplatih), lahko za kratek čas nanašamo mazila s 5- do 10 % salicilne kisline, ki bo odluščila zadebeljeno keratotično kožo ali 10 % sečnine, ki lušči in vlaži. Za boljše prehajanje zdravilnih učinkovin lahko naredimo okluzijo. Čez noč ovijemo namazano roko s pvc vrečko, ki kožo zmehča in olajša prehod učinkovin v kožo.

V trdovratnih primerih napotimo bolnika na fototerapijo,. Fototerapija je še posebej uspešna pri dishidrotičnih mehurčkih po rokah. V izjemno trdovratnih primerih se bo dermatolog odločil za kratkotrajno sistemsko zdravljenje s kortikosteroidi ali z retinoidi.

V primeru dodatne okužbe svetujemo sistemske antibiotike v tabletah. Proti srbenju svetujemo antihistaminike v tabletah in ne lokalno.

 

Ko se vnetje v kožnih gubah umiri, svetujemo uporabo pudrov, npr. smukca ali otroškega pudra, da se vsrka vlaga, nastala zaradi potenja in se prepreči maceracija kože. Dokler je koža vneta in rosi, ne uporabljamo pudrov in tekočih pudrov, ker se naredijo grudice, ki dražijo kožo.

Ob stomah kožo redno čistimo in nato zaščitimo z negovalnim mazilom.

Nežno otroško kožo pod plenico lahko zaščitimo s hladilnim mazilom, z mehko cinkovo pasto ali s cinkovim oljem, če koža še ni vneta.

Diete niso potrebne ali smiselne, razen ob dokazani preobčutljivosti, npr. na nikelj ali perujski balzam (široko uporabljan v hrani, kozmetiki in tobačni industriji).

Če vam dermatolog potrdi preobčutljivost na katerokoli snov, je treba brati deklaracije o sestavi hrane, kozmetike in čistil, saj lahko vsebujejo alergogeno snov v zelo majhnih količinah.

Primer: sojo lahko vsebujejo omake, juhe, piškoti ipd.

 

Januar 2013

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja