Vas je že opekla kopriva in so vam na koži nastali izpuščaji? Podobni izpuščaji lahko nastanejo tudi zaradi stresa, konzervansov v hrani, zdravil in še bi lahko naštevali. Posledica so torej urtike oz. koprivke, od tod tudi ime bolezni, ki pa je lahko celo kronična. Več podrobnosti nam je zaupal prof. dr. Mitja Košnik, dr. med., s Klinike Golnik.
Avtorica: Katja Štucin
Veliko ljudi ima vsaj enkrat v življenju koprivnico oziroma urtikarijo, kdaj pa govorimo o kronični obliki te bolezni?
Urtike so značilni izpuščaji, ki nastanejo, če se aktivirajo kožne celice, ki jim rečemo mastociti. Razlogov za to aktivacijo je več, zato urtike nastopajo pri več boleznih. Daleč najpogostejši razlog, ki sproži nekaj dni trajajoče pojavljanje urtik, je virusna okužba. Nekateri ljudje so nagnjeni k temu, da ob vsakem prehladu dobijo urtike. Precej manj pogost razlog za to, da se po koži naredijo urtike, je alergija, torej imunski odziv na kakšno zaužito živilo, zdravilo ali pik čebele ali ose. Kronična urtikarija pa je povsem drugačna bolezen, pri kateri se urtike pojavljajo vsak dan, mesece dolgo. Pri kronični urtikariji so lahko prisotna revmatska avtoprotitelesa, ki so usmerjena proti mastocitom in jih stalno aktivirajo. Včasih je razlog to, da so mastociti občutljivi na fizikalne dražljaje, na primer pritisk, drgnjenje kože, hladno, vroče.
Kako pogosta je pravzaprav kronična oblika omenjene bolezni?
Gre za dokaj redko bolezen. Ocenjena pogostost kronične spontane urtikarije v splošni populaciji je od 0,5 do 1 odstotka. Pri ženskah je kar 2- do 4-krat pogostejša kot pri moških. Bolezen se največkrat začne v srednji življenjski dobi, v starosti od 20 do 40 let. Pri otrocih je izredno redka. Kronična urtikarija je sicer samoomejujoča bolezen. Večinoma traja nekaj mesecev do nekaj let, 10 odstotkov bolnikov pa ima težave več kot pet let. Dlje kot urtikarija traja, manjša je verjetnost, da bo bolezen izginila.
Kako poteka zdravljenje?
Urtikarija ni nevarna, je pa zelo neprijetna. Večine vzrokov za urtike ne moremo odstraniti, z zdravili umirimo srbež in pojavljanje urtik. Po navadi zadostujejo tablete antihistaminika, neredko jih dajemo v večjem odmerku kot običajno pri alergijskih boleznih. Ta zdravila so povsem varna. Če je razlog urtikariji alergija, to bolnik po navadi sam ugotovi. Pri alergiji se izpuščaji pojavijo nekaj minut do eno uro po, na primer, piku žuželke, zaužitju določenega hranila ali zdravila. Pogosto bolnik tudi sam ugotovi poslabševalce urtikarije, na primer pritisk na kožo, uživanje hrane, ki vsebuje veliko konzervansov, zdravila proti bolečinam ali duševni stres. Med stresom namreč možgani sprožijo izločanje nevropeptidov iz živčnih končičev, nevropeptidi pa olajšajo aktivacijo mastocitov, zato se pojavi več urtik.
Poznamo različne vrste bolezni, med njimi že omenjena kronična, potem sta tu še akutna, ki traja od nekaj ur do nekaj dni in je navadno posledica virusnih okužb, in angioedem. Nam lahko orišete slednjega?
Angioedem je »globoka urtika«, nastane v podkožju, zato mehka tkiva otečejo. Največkrat so to ustnice, prsti, okolica oči, lahko tudi jezik.
Glede na sprožilne dejavnike ločimo spontano ali izzvano urtikarijo. Kakšna je razlika?
Pri izzvani urtikariji bolnik ve, kako sproži nastanek urtik. To je fizikalna urtikarija. Urtike sprožijo na primer pritisk, poteg po koži, hlad, mraz. Po navadi pa urtike nastajajo brez nekega jasnega razloga, same od sebe. Tej obliki rečemo spontana urtikarija.
V uvodu nanizani vzroki niso edini, ki povzročajo urtikarijo. Kaj vse vpliva na nastanek bolezni?
Poudarjam, da pri kronični urtikariji vzroka skoraj nikoli ne najdemo, identificiramo pa poslabševalce bolezni, kot so na primer stres, konzervansi, prehladi, zdravila proti bolečinam. Še enkrat več velja izpostaviti, da so urtike spremembe, ki se pojavijo na koži. Včasih gre v resnici za kožno bolezen, pogosto pa je njihov nastanek posledica sistemske bolezni oziroma motnje ali odziva na okužbo. Zapomniti si velja, da je alergija eden redkejših razlogov urtikarije.
V kakšnem primeru moramo obiskati zdravnika, če se pojavi koprivnica, in kdaj nas ta napoti k specialistu? Kakšne oblike torej zdravi splošni zdravnik in kakšne specialist?
Če se urtike pojavijo dramatično in prvič, je že primerno, da gremo k zdravniku. Treba je svetovati zdravljenje, napisati recepte, narediti načrt zdravljenja. Tudi če situacija ni dramatična, urtike pa se ne umirijo, je primerno iti do zdravnika, da se dogovori za način zdravljenja. Osebni zdravnik lahko vodi večino bolnikov. K specialistu napotimo bolnike, ki jim težav ne umirijo tablete antihistaminika ali pa, kadar kožni izpuščaji niso čisto značilne urtike in je treba narediti diagnostični postopek, da preverimo, če gre morebiti za kakšno drugo bolezen.
Kateri podatki so v pomoč zdravniku pri postavljanju diagnoze?
Diagnozo postavimo po pogovoru z bolnikom in kliničnem pregledu. Pomembno je, da res prepoznamo kožne spremembe, torej da urtike vidimo ali da bolnik prinese njihove fotografije. Kadar kožna sprememba ni značilna urtika, mora bolnika pregledati dermatolog. Bolniku postavimo nekaj standardnih vprašanj, kot so: koliko časa in kako pogosto se urtike že pojavljajo, v katerem delu dneva jih je največ, ali se pojavljajo v povezavi z delovnim tednom, ali srbijo ali bolijo, koliko časa traja posamezna urtika, itd.
Pri telesnem pregledu se prepričamo, ali so kožne spremembe res urtike. Izvedemo preiskave glede fizikalnih sprožilcev urtik, če anamneza in lokalizacija urtik govorita temu v prid. Povprašamo o drugih spremljajočih boleznih in zdravilih, ki jih zaradi teh bolezni prejema, o sprožilcih za nastanek urtik (npr. fizikalni dejavniki, telesna aktivnost), vplivu hrane, menstrualnega cikla in stresa.
Lahko pride celo do anafilaktične reakcije?
Urtikarija je kožna bolezen. Res pa je, da se enaki izpuščaji (urtike) pojavijo pri večini bolnikov z anafilaksijo. Anafilaksija pa je sistemska alergijska bolezen, kjer alergen pride v kri in aktivira mastocite po celem telesu. Anafilaksija nastane v prvih minutah po vstopu alergena v telo, na primer po piku čebele, ose sršena, pri reakciji na nekatera živila ali pa zdravila. Pri anafilaksiji so v ospredju dušenje ali pa motnje zavesti zaradi padca krvnega tlaka. Lahko oteka tudi grlo, kar je nevarno za zadušitev.
