Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages
kaj je Anafilaktični šok

Anafilaktični šok je nujno, življenje ogrožajoče stanje, ki se najpogosteje pojavi po pikih žuželk ali zaužitju določene hrane. Ob tem pride do povečane prepustnosti kapilar, kar povzroči otekanje sluznic in krčenje gladkih mišic. Gre za hudo alergijsko reakcijo, ki prizadene celoten organizem, razvije se alergijski šok z nenadnim padcem krvnega tlaka, hkrati pa se zožijo dihalne poti.

Avtorica: Adrijana Gaber

Snežana Ulčar, dr. med., spec. interne medicine, pulmologinja in alergologinja, je povedala, da so najpogostejši alergeni strupi čebel, os in sršenov. Alergeni so tudi določena hrana, na primer arašidi, lešniki, morski sadeži, ajda, ribe, jajca, mleko, sadje, zelenjava in zdravila (najpogosteje penicilin, aspirin, NSAR oziroma nesteroidno protivnetno zdravilo).

Po besedah dr. Ulčarjeve se anafilaktične reakcije pojavljajo tudi ob stiku z lateksom, ob specifični imunoterapiji oziroma hiposenzibilizaciji, alergoloških testih, pa tudi po zaužitju hormonov, encimov in ne nazadnje tudi po cepljenju, saj je v cepivu lahko jajčni beljak.

Kot pove dr. Snežana Ulčar, obstaja tudi stanje nealergijske anafilaksije, ki se pojavi po transfuziji, ob aplikaciji rentgenskih kontrastnih sredstev, ob fizikalnih dejavnikih, kot sta npr. napor in urtikarija (koprivnica) na mraz. Obstaja pa tudi idiopatična anafilaksija, pri kateri vzrok ni znan. V nekaterih primerih sta potrebna dva sprožilca: na primer hrana in telesna dejavnost ali hrana in okužba. Za boljšo predstavo: športnik, ki pred tekom poje jabolčni zavitek, ima lahko ob teku težave; če ne poje zavitka, pri teku nima težav.

Znaki anafilaktičnega šoka

Kdaj se začnejo pojavljati znaki anafilaktičnega šoka?

»Znaki se začnejo pojavljati v nekaj minutah po izpostavitvi alergenu. Bolnika začnejo srbeti podplati, dlani, za ušesi, pojavi se urtikarija oziroma koprivnica po vsem telesu, značilni so rdeča, topla koža, pospešen utrip, otekanje jezika, ustnic, oteženo dihanje v grlu in pljučih, piskanje, bruhanje, driska, omotica, znižan krvi tlak, izguba zavesti, občutek groze …«

Dr. Snežana Ulčar

Anafilaktični šok se lahko zamenja tudi z nekaterimi drugimi stanji. Lahko gre za vazovagalno reakcijo (kratkotrajno izgubo zavesti), ko je koža bleda, hladna in znojna, srčni utrip je počasen. Zamenjamo ga lahko za panični napad, hiperventilacijski sindrom, ko posameznik čuti mravljinčenje okoli ust, po okončinah, to pa spremlja občutek krčev. Zamenja se lahko z epileptičnim napadom ali akutno urtikarijo, ko se pojavijo (le) kožne spremembe, krvni tlak in srčni utrip sta normalna.

Kako ravnati ob anafilaktičnem šoku?

Pri zelo težkih sistemskih alergijskih reakcijah, torej anafilaktičnih reakcijah, ki lahko ogrozijo življenje, je odločilno pravočasno in pravilno ukrepanje. Če pri nekom opazimo znake alergijske reakcije, moramo nuditi prvo pomoč in peljati bolnika v zdravstveno ustanovo. V primeru smrtne ogroženosti je treba poklicati nujno medicinsko pomoč 112.
Bolniki z znanimi, potrjenimi, težje potekajočimi alergijskimi reakcijami naj imajo vedno pri sebi zdravila za samopomoč, ki jih morajo takoj uporabiti in se napotiti v zdravstveno ustanovo.

V vsakem primeru bolniku, ki je v anafilaktičnem šoku, če je mogoče, najprej odstranimo alergen (želo …). Ob anafilaktični reakciji bolnik ne sme stati, ampak naj se uleže. Če bolnik težje diha, naj se usede. Ležečemu bolniku dvignemo noge nad raven prsnega koša. S tem se poveča pritok krvi v srce in možgane. Če je nezavesten, ga položimo v položaj za nezavestnega. Če ima bolnik pri sebi set za samopomoč, ki vsebuje antihistaminik in kortikosteroid, mora takoj pojesti vse tablete iz seta, še pred tem mu vbrizgamo adrenalin. Če bolnik nima svojega seta, naj prejme hitro delujoči antihistaminik v polni dnevni dozi. V zunanji zgornji kvadrant stegna si mora (ali mu moramo) vbrizgati adrenalin iz samoinjektorja.

Dr. Ulčar ob tem opozarja na rok veljavnosti adrenalina v samoinjektorju in na to, da ga je treba shranjevati na temperaturi do 25 ˚C. Zato naj ga v ekstremnih temperaturah na potovanju hranijo v izolirni torbici, na letalu pa naj ga spravijo v ročno prtljago.

Primeri

Dr. Ulčarjeva navede primer anafilaktičnega šoka, ki se je zgodil prim. Marjanu Fortuni pri elektivnem (načrtovanem) posegu (koronarografiji) pred predvideno operacijo zaradi bolezni srčne zaklopke.

Nekaj minut po prvem vbrizganju kontrasta, ko je treba najti ustja koronarnih arterij za selektivno angiografijo, je bolnik začel tožiti o bolečini v prsih, postal je nemiren, začel je tožiti o generaliziranem srbežu, pojavila sta se kožni izpuščaj in koprivnica praktično po vsem telesu, začel je težko dihati, nad pljuči so se slišali polifoni piski (čeprav ni bil astmatik), začel je padati krvni tlak, prišlo je tudi do prehodne sinusne bradikardije (počasnega srčnega utripa).

Preiskava je bila seveda takoj prekinjena: prejel je kisik, infuzijo sprva fiziološke in nato še plazma ekspanderja heamaccela, adrenalin 0,2 mg 1:1000 v več odmerkih sprva sc. in nato tudi iv., solucortef 100 mg, pa tudi aminofilin in antihistaminik. Po kake četrt ure se je tlak dvignil na prejšnje vrednosti, bronhospazem je popustil in bolnik je začel lažje dihati. Preiskava je bila potem ponovljena čez nekaj dni po ustrezni predpripravi in s kontrastnim sredstvom, ki je manj alergogen.

Dr. Ulčarjeva navaja še pričevanje bolnice, ki je med tekom doživela anafilaktični šok zaradi ambrozije. »Tistega poletja sem vsak dan proti večeru tekla šest kilometrov po stezi med polji. Ob poti je rasla ambrozija. Nekega popoldneva sem s tremi otroki in psom – ravno tisti dan, po navadi sem šla teč sama – spet šla na tek in na polovici poti začutila hudo srbenje po lasišču. Nisem bila prav pozorna, a srbenje se je razširilo na oči, lica … Ko sem prišla do avtomobila, mi je že začel zatekati jezik. Takoj sem poklicala prijateljico in ji povedala. Do doma sem imela pet minut vožnje, pred hišo me je že čakal rešilni avto (prijateljica je na srečo poklicala nujno medicinsko pomoč). Že v stanovanju so mi dali injekcijo in me odpeljali v zdravstveni dom, kjer sem prejela infuzijo. Stanje se je umirilo. Dobila sem tablete proti alergiji. Testi so pokazali, da sem alergična na ambrozijo, brezo, plevel … Nisem si mislila, da je lahko tako hudo. Letos marca se mi je ponovilo, a sem takoj reagirala. Dobila sem medrol in telfast.«

In tu je še en primer bolnika, ki je anafilaktični šok prav tako doživel med tekom, a ga je rešil splet srečnih okoliščin. V nekaterih primerih k anafilaktičnemu šoku pripomore tudi stres. Omenjeni bolnik je šel teč po službi, bil je v stresu, ves napet in utrujen. Med tekom je vdihoval cvetni prah dreves in trav. Nenadoma so mu začele odpovedovati vse vitalne funkcije, ni mogel dihati, otekel je v jezik, roke in noge so mu odpovedale, popustile so mu mišice zapiralke in sesedel se je. Po navadi je tekel sam, tedaj pa je šel prvič teč z bratom, ki je poklical še enega tekača in sta ga zvlekla iz gozda, poklicala sta rešilca. Intubirali so ga in ga sprejeli v intenzivno enoto.

Dr. Ulčarjeva za konec še pove, da je treba bolnika, ki je utrpel anafilaktični šok, napotiti na diagnostiko k pulmologu alergologu in ga oskrbeti s setom in navodili za samopomoč. Izogiba naj se alergenom in sprožilnim dejavnikom, poskrbi naj za svoj imunski sistem in zmanjšanje stresa. Najboljša preventiva pa je po njenem mnenju ta, da prisluhnemo svojemu telesu in upoštevamo sporočila, ki nam jih daje (v okvirčku).

Histaminska intoleranca

Nekateri bolniki so prepričani, da imajo alergijo na hrano, vendar pa zdravniške preiskave tega ne potrdijo. Simptomi so pri histaminski intoleranci res podobni kot pri alergiji na kakšno hrano in v telesu zares nastopajo pojavi, kakršne povzroča histamin, ki se v alergijskem procesu intenzivno sprošča.

Histamin je biološka snov in jo vsebujejo mnoga živila. V telesu, zlasti v črevesni sluznici, imamo encim diaminooksidaza, ki omogoča razgradnjo histamina. Nekateri ljudje pa imajo prenizko raven omenjenega encima v črevesu in krvi, zato se v telesu zadržuje preveč histamina in posledica so simptomi, ki so podobni histaminskim pojavom pri pravi alergiji. Ti simptomi se največkrat pojavijo, ko pojemo hrano, ki vsebuje veliko histamina.

Kaj povzroči prevelika količina histamina v telesu? Pojavi se razširitev žil, posledica je pordelost, lahko tudi znižanje krvnega tlaka, glavoboli. Srčni utrip se pospeši, spremlja ga lahko tudi omotica. Sluznice in koža otečejo. Prepustnost žil se poveča, zato spet pride do otekanja, a tudi nahoda in kihanja. Srbijo koža, sluznica nosu in oči. Pojavi se krč gladkih mišic v črevesju in bronhijih. Posledica tega so močno bruhanje, napenjanje, krči v trebuhu, driska in dušenje kot pri astmi.

Prisluhnimo telesu

Dr. Snežana Ulčar opaža, da večina ljudi ne prisluhne svojemu telesu. »Telo vam sporoča, kaj potrebuje, zato ga vključite v svoje izbire in z njim vzpostavite dialog,« priporoča. »Ko pridete do te točke, se začnejo dogajati spremembe. In od tu naprej izbirate, kar si želite ustvarjati s svojim telesom.« Predlaga naslednja vprašanja za razvijanje zavedanja telesa, ki si jih postavimo, in nato samo počakamo, da odgovor pride sam od sebe.

  • Kaj, če mi telo želi nekaj sporočiti?
  • Kaj, če telo kliče po pozornosti?
  • Kaj, če se telo umika, beži, če ima dovolj vsega, določenih okoliščin, posla, človeka?
  • Česa telo ne prenaša, kar vnašam vanj?
  • Kako bi bilo, če bi telo vprašal/a, kaj bi jedlo in kaj bi pilo?
  • Česa ne prenašam v svoji okolici? Komu ali čemu se izogibam?
  • Kakšno bi bilo moje telo, če bi bil/a hvaležen/a zanj?
  • Kako bi se telo počutilo?

A Gre za hudo alergijsko reakcijo, ki nenadoma prizadene celoten organizem.

B Znaki anafilaktičnega šoka se začnejo pojavljati nekaj minut po izpostavljenosti alergenu.

C Če je nekdo že doživel anafilaktični šok, naj ima pri sebi vedno zdravila.