V poletnem času z oblačili pokrijemo manj kože telesa, zato hitro opazimo svetleje ali temneje obarvane predele kože ter različne lise. Še posebej predeli brez pigmenta ali z manj tega postanejo opaznejši in bolj moteči zaradi vpliva UV-žarkov in posledične porjavelosti. Da porjavelost ne sme biti izrazitejša, pa je tako že znano.
Avtor: Mateja Lisjak, dr. med., specialistka dermatovenerologije
Osnovna barva kože posameznika je določena v dednem zapisu. V naših genih je določena količina melanocitov v povrhnjici, specifičnih celicah, ki tvorijo kožni pigment melanin. Melanin deluje kot nekakšen absorbcijski filter in ščiti kožo in podkožje pred škodljivimi učinki UV-žarkov. Največja gostota melanocitov je v koži obraza in okoli spolovil, manj jih je po trupu in okončinah. Količina melanina se lahko prehodno poveča zaradi vpliva UV-žarkov in nekaterih hormonov.
Na barvo kože vpliva tudi prekrvavljenost kože in s tem prisotnost hemoglobina v koži. Slabokrvni ljudje imajo izrazito bledo kožo. Rumenkasto obarvajo kožo karotinoidi (vitamin A), če pojemo preveč korenja, rumenega sadja oz. vitaminskih dodatkov. Pri tem se intenzivneje rumeno obarvajo dlani in podplati. Uživanje visokih odmerkov vitamina A nikakor ne ščiti pred UV-žarki in ne vpliva na hitrost porjavelosti kože (ki je posledica povečane tvorbe pigmenta melanina v povrhnjici), kot je včasih zmotno slišati v nekaterih reklamnih sporočilih. Nekoliko vpliva na barvo kože tudi debelina rožene plasti povrhnjice.
Pomanjkanje kožnega pigmenta
Vitiligo
Je zelo estetsko moteča kožna bolezen. Zanj so značilne različno velike in ostro omejene bele lise na različnih predelih telesa. Nastanejo zaradi zmanjšanega števila ali celo odsotnosti melanocitov in s tem pigmenta melanina v koži. Tipične lise se pogosto pojavijo okoli oči, ust, na prstih rok, komolcih, kolenih, na spolovilu, lahko pa se pojavijo kjerkoli na telesu. Lahko jih je le nekaj, lahko pa je prizadeto celo telo, dlake in lasje (polioza).
Vzrok ni znan
Vzrok nastanka ni znan, obstaja pa nekaj hipotez o možnem nastanku. Verjetno je prisotna dedna predispozicija. Nastanek belih lis lahko sproži okužba, avtoimunsko obolenje, sproščanje določenih nevrotransmitorjev iz živčnih končičev v koži ali prezgodnja celična smrt melanocitov. Vitiligo je pogosto povezan z avtoimunskimi obolenji ščitnice, s sladkorno boleznijo in nekaterini hormonskimi spremembami. Novejše študije kažejo, da na nastanek in potek lahko vpliva tudi oksidativni stres.
Potek vitiliga je nepredvidljiv. Bele lise se lahko širijo počasi, lahko pride do spontane repigmentacije. Lahko zelo hitro prizadene velika področja kože ali kar celo telo (univerzalni vitiligo).
Kaj pa zdravljenje?
Zdravljenje je pogosto nehvaležno. Potrebna je uporaba zaščitnih sredstev pred UV-žarki, ker so predeli zmanjšane oz. odsotne pigmentacije zelo občutljivi za UV-žarke.
Z različnimi načini poskušamo doseči repigmentacijo kože, in sicer:
- s kortikosteroidnimi kremami,
- specifično fototerapijo s posebnimi svetilkami z določeno valovno dolžino,
- s kremo, ki vsebuje izvlečke posebne buče Cucumis melo,
- dodatki antioksidantov v prehrani.
Če do repigmentacije ne pride, so na voljo korekturna sredstva, v primeru univerzalnega vitiliga pa razbarvamo preostale otočke normalno obarvane kože z različnimi belili, da postane vsa koža enakomerne barve.
Zanimivost:
Vse bele lise ne pomenijo tako velike težave. Včasih ostanejo bele lise na koži po ozdravljeni gljivični okužbi kože do naslednjega sončenja. Značilne so bele lise z drobnim luščenjem, predvsem na vratu, zgornjem delu hrbta in nadlahteh. To je tako imenovana pityriasis versicolor alba.
Pri otrocih, še posebej tistih z nagnjenostjo k alergijam, pogosto vidimo bele lise z drobnim luščenjem po obrazu. Zaradi prekomernega čiščenja občutljivejše kože lahko nastanejo bele lise z drobnim luščenjem tudi drugje po telesu, predvsem zgornjih in spodnjih okončinah (pityriasis alba). Zadošča že redna nega kože z nevtralnimi mazili in uporaba nedražečih mil.
Prehodne hipopigmentacije
Na koži lahko bele lise ostanejo po različnih vnetjih, poškodbah kože ali delovanju različnih kemikalij na kožo. Prehodna hipopigmentacija lahko nastane tudi po različnih posegih na koži, npr. zdravljenju bradavic s tekočim dušikom.
Gutatna hipomelanoza (hypomelanosis gutatta)
Predvsem pri starejših ljudeh lahko opazimo pogosto drobne, okrogle bele lise, premera nekaj mm na podlahteh in golenih, ki nastajajo počasi in so najverjetneje posledica dolgoletnega izpostavljanja soncu. Predstavljajo le kozmetično nevšečnost. Prekrijemo jih lahko z različnimi barvnimi korektorji.
Albinizem
Albinizem je prirojeno pomanjkanje pigmenta v koži in laseh oz. dlakah. V melanocitih je motena sinteza kožnega pigmenta melanina zaradi motenega delovanja encima tirozinaze.
Otrok se rodi z belo kožo in s svetlimi lasmi ter z modrimi očmi. Prav tako ni na koži vidnih pigmentih znamenj (nevusov). V kasnejših se pri nekaterih otrocih lahko pojavi nekaj pigmenta. Koža je potencirano občutljiva na sončne žarke in druge vire UV-sevanja, hitro so vidni znaki prezgodnjega staranja kože.
Ker je koža zelo občutljiva na UV-žarke in posledično k nastajanju kožnega raka, je potrebna dosledna zaščita pred sončnimi žarki in redni preventivni pregledi pri dermatologu.
Hiperpigmentacije – povečana količina pigmenta
Včasih čez poletje postanejo izrazitejše in vidnejše različne hiperpigmentacije. Tipičen primer so sončne pege, ki nastanejo že v otroštvu, predvsem pri svetlopoltih, čez zimo pa zbledijo.
Melazma
V nosečnosti in pri jemanju hormonskih kontraceptivov se pri ženskah pogosto pojavi rjava lisa, predvsem na svetlobi izpostavljenih delih kože. Običajno nastane poleti ob izpostavljanju soncu in pozimi ne izgine povsem, ob ponovnem izpostavljanju soncu pa zopet postane izrazitejša. Najpogosteje se pojavi na čelu ali drugje na obrazu in dekolteju in je estetsko lahko zelo moteča in trdovratna.
Zdravljenje
Pomembno je izogibanje sprožilnim dejavnikom, soncu in hormonskim kontraceptivom.
Pri odstranjevanju melazem je zelo pomembna zaščita pred sončnimi žarki, tako da se poleti večinoma zadržujemo v senci, nosimo ustrezna pokrivala, ki bodo zaščitila obraz, in uporabljamo kreme z visokimi zaščitnimi faktorji pred UVB- in UVA-žarki. UVA-žarki prehajajo tudi skozi steklo, zato se je treba zaščititi tudi pred daljšo vožnjo v avtomobilu.
Za razbarvanje že obstoječih melazem se uporabljajo belilne kreme. Uporabi se lahko tudi 15- do 20-odstotna azelaična kislina ali pa alfa hidroksi kisline (sadne kisline), ki v nižjih koncentracijah povzročajo povrhnji piling. Belilne kreme z višjimi koncentracijami hidrokinona so odsvetovane. Preparatov z omenjenimi snovmi je na našem trgu v lekarnah več vrst v različnih kombinacijah.
Obstajajo tudi kreme za razbarvanje, ki vsebujejo izvleček sladkega korena in vitamina C.
Pri zdravljenju melazem je potrebna potrpežljivost, saj lahko mine več mesecev, preden opazimo znatno izboljšanje.
V dermatoloških ambulantah lahko opravimo nekoliko globlje kemične pilinge. Z laserjem odstranjujemo le trdovratnejše melazme zaradi možnih potencialnih stranskih učinkov samega zdravljenja, kot so postvnetne hiper- in hipopigmentacije in celo brazgotinjenje. Če je melazma posledica kopičenja pigmenta v usnjici, jo je zelo težko odstraniti. Potrebni so globlji pilingi in laserski posegi, ki jih mora opravljati ustrezen strokovnjak dermatolog ali plastični kirurg.
Solarni lentigo, lentigo senilis
Med ljudmi so poznane kot »jetrne lise« in so povsem nenevarne. Gre za okrogle ali ovalne lise na soncu izpostavljeni koži (obraz, roke) starejših ljudi. Vendar bi opozorila, da je kljub vsemu potrebno skrbno opazovanje teh lis, saj se lahko (sicer redko) razvijejo v resnejše kožne tumorje. Pozorni moramo biti na vsako spremembo v barvi, obliki in velikosti omenjene lise. Če zdravnik potrdi, da gre le za starostni lentigo in so ti za osebo estetsko zelo moteči, se lahko uporabi različna belila za razbarvanje le-teh.
Večina omenjenih pigmentnih sprememb ni nevarnih, so pa estetsko lahko zelo moteče in frustirajoče. Ob natančnem pregledu in posvetu z zdravnikom se običajno najde zadovoljiva rešitev za prizadetega.
Prehodne oz. rezidualne hiperpigmentacije
Hiperpigmentacije lahko nastanejo tudi na mestih kroničnega draženja kože, npr. z obuvali, s paščki, praskanjem ipd. in kot posledica hormonskih motenj. Prehodne rezidualne hiperpigmentacije nastanejo tudi po različnih vnetjih kože, npr. ekcemov, psoriazi, krioterapiji bradavic ipd.
V omenjenih primerih je najbolje, da počakamo, da sprememba spontano izzveni ali uporabimo prekrivno kozmetiko (pudre, barvne kreme), če so spremembe za osebo zelo moteče in vidne.
