Izguba las pri vsakem človeku spremlja najmanj slaba volja, če ne že kar resna skrb za zdravje in čimprejšnjo rešitev nadležne težave. Vemo, da imajo lasje poleg lepotnih učinkov, ki jih omogočajo različne oblike pričeske, tudi pomembne telesne funkcije, saj med drugim omogočajo razvoj matičnih celic, ščitijo lasišče pred močnim udarci, varujejo kožo pred vdorom insektov, zaščitijo kožo glave pred UV-žarki. Prav zato je pomembna ustrezna skrb zanje in pravilno ukrepanje ob izgubi las ali nastanku plešavosti. O vzrokih in zdravljenju izpadanja las smo se pogovarjali z Borutom Žgavcem, dr. med., spec. dermatologije, iz UKC v Ljubljani.
Vsako izpadanje las še ne povzroči plešavosti
Pleša in izpadanje las ni ista stvar, kot mnogi zmotno mislijo, uvodoma razlaga Žgavec. O plešavosti govorimo takrat, ko vidimo, da na lasišču ni več las. Lasišče je razredčeno, vzrokov za plešavost pa je veliko. Vsako izpadanje las ne pomeni nujno plešavosti, saj je znano, da je izpadanje las do neke mere naravni proces. Plešavost in izpadanje las pa tudi ni bolezen sama po sebi, ampak je bolezenski znak, ki kaže na določeno težavo, kot npr. povišana telesna temperatura kaže na prisotnost določene bolezni. Plešavost se pojavi pri različnih in številnih obolenjih. Npr. hormonskih, genetskih, imunoloških ali infekcijskih. Nekatera izmed njih lahko torej prizadenejo tudi lasišče. Do vidne plešavosti pride, ko je izguba las na nekem področju do 50-odstotna.
Je mogoče opredeliti dejavnike, ki vplivajo na izpadanje las?
Naj poudarim, da so različni zunanji dejavniki, ki delujejo na las, nepomembni pri izpadanju las in zaradi njih ne izgubljamo las. Vse spremembe, ki od zunaj delujejo na dlake, npr striženje in britje las, ne vpliva na hitrost rasti las in debelino. Le dejavniki, ki vplivajo na lasni mešiček, lahko privedejo do spremembe v sestavi in hitrosti rasti ali izpadanju las. Dlačni mešiček ima namreč sposobnost tvorbe las. Lasni mešiček ali folikel je del, ki je v koži in ni viden. Iz njega zraste roževinasti »stebriček« roževinastih celic, kar imenujemo las (če se nahaja na lasišču) ali dlaka (če se nahaja na telesu). Na uravnavanje lasnega ciklusa vplivajo različni hormoni – delovanje številnih žlez z notranjim izločanjem, številni citokini, rastni dejavniki in številni receptorji.
Dejavniki, ki vplivajo na proizvajalca las oziroma lasni mešiček, lahko povzročajo, da pride do izpadanja las in plešavosti. Vedeti moramo, da se lasje nenehno obnavljajo. Življenjski cikel lasu je sestavljen iz treh obdobij. V prvem obdobju lasje rastejo in se krepijo, nato preidejo v dobo mirovanja, las ostane na glavi, a ne raste. Sledi tretja doba, ko las izpade in omogoči lasnim mešičkom, da proizvede nov las.
Prvi vzrok za plešavost je zmanjšanje rasti las – povečano izpadanje las ter pretvorba terminalnih lasnih mešičkov v velusne. Lasne mešičke delimo na velusne in terminalne. Velusni mešički proizvajajo majhne s prostim očesom nevidne velusne dlačice, medtem ko terminalni mešički proizvajajo rast dlake oz. lasu, ki je viden. Sprememba in sam prehod lasnega mešička iz terminalne v velusno dobo povzroča zmanjševanje števila vidnih las. Tudi lomljenje las lahko povzroči navidezno plešo, ki ni standardna in ji pravimo neprava pleša.
Poznamo več vrst plešavosti in izpadanja las. Jih je mogoče razdeliti po lastnostih?
Naj omenim funkcionalno ali nebrazgotinsko plešavost. Dlačni mešiček ni poškodovan, vendar las ne raste. Tak mešiček je treba spodbuditi z zdravili, kar omogoča nadaljnjo rast lasu. Poznamo tudi brazgotinske oblike plešavosti, ki so za zdravljenje zelo težavne. Če opredelimo samo obliko pleše, so te lahko difuzne – povzročajo jih bolezni in različne spremembe v telesu, lokalizirane, totalne, univerzalne, reverzibilne, kar pomeni, da se lahko popravijo z zdravljenjem, ter nepopravljive, kar pomeni, da človek ostane trajno brez las.
Nekaj besed o brazgotinskih in nebrazgotinskih oblikah plešavosti
Različne bolezni lahko prizadenejo dlačni mešiček, da ta odmre in na tem mestu nastane brazgotina. Takim vrstam pleše pravimo brazgotinska plešavost. Ko se pojavi, jo zelo težko pozdravimo, zato je izrednega pomena, da jo čim prej diagnosticiramo in ustrezno zdravimo. Brazgotinska plešavost je resna bolezen, saj se pri tem uniči dlačni mešiček, torej samo mesto, iz katerega las raste. Pri nebrazgotinski plešavosti pa sama bolezen, ki se dogaja v telesu, moti delovanje lasnega mešička. Rast lasa je upočasnjena in zaustavljena. Naj omenim, da poznamo več vrst brazgotinske plešavosti (moška plešavost, talogeni efluvium …). Terapija brazgotinske plešavosti je različna in odvisna od mehanizma bolezni. Pogosto je treba narediti biopsijo. Pomembno je, da bolezen čim prej odkrijemo, jo pravilno diagnosticiramo in čim prej začnemo z zdravljenjem. Pri nebrazgotinski plešavosti pa je nekoliko več možnosti za zdravljenje. Tudi če začnemo s terapijo nekoliko kasneje, je uspeh zdravljenja lahko pozitiven.
Katere oblike plešavosti se najpogosteje pojavljajo med ljudmi?
Omenil bi androgenetično alopacijo, ki je najbolj pogosta oblika moške plešavosti. Za njo zboleva 80 % moških po 70. letu in 40 % žensk po 60. letu. Seveda se pogosto pojavi že veliko prej – načeloma od pubertete dalje. Vpliv na pojav te vrste tako imenovane moške plešavosti, čeprav se ta pojavi tudi pri ženskah, ima genetski vzrok, in sicer moški spolni hormon – testosteron, ki je najpomembnejši spolni hormon.
Androgeni hormoni delujejo na lasne mešičke tako, da jih destimulirajo (opomba: stimulirajo dlačne mešičke po telesu in zavirajo lasne mešičke na lasišču). Zaradi različnih vzrokov pa lahko androgeni hormoni delujejo zaviralno na že razvite lasne mešičke. Posledica tega je, da se hitrost rasti las upočasni. Le-ti postanejo bolj tanki in kratki, izgubijo pigmentacijo. Tak proces nekaj časa teče in če je ta čas dovolj dolg, lahko pride do plešavosti. Tudi ženske lahko zbolijo za to obliko moške plešavosti. Pri njih se za zdravljenje uporablja nadomestke, ki delujejo proti moškim hormonom.
Drugi pogost vzrok za urgentni obisk dermatologa je tudi plešavost, ki se imenuje telogeni efluvium. Pri tem gre za prekomerno izpadanje las. Bolniki šokirano opažajo, da jim v nekem obdobju lasje izpadajo v velikih količinah, kar ni normalno. Vzrok so različni dejavniki, ki vplivajo na cikel rasti las. Vemo, da veliko dejavnikov iz naše notranjosti in tudi okolice vpliva na naše telo in osebnost.
Stresni dejavniki lahko spremenijo razmerje lasnih mešičkov in povzročijo, da večje število dlačnih mešičkov preide iz dobe rasti v dobo mirovanja. Dejavniki so številni. Pri telogenem efluviumu je težko ugotoviti vzrok bolezni. Pojavlja se lahko pri novorojenčkih, pri ženskah po porodu. Po prebolelih vročinskih stanjih, okužbah, angini, pri hudih kroničnih obolenjih, aidsu. Tudi hud psihični stres lahko sproži izpadanje las (smrt v družini, izguba službe …). Močan psihični stres moti delovanje lasnega mešička, le-tega zavira, kar povzroči, da se rast lasu ustavi. Ko pa se telo umiri in ni več v stresu, se stanje izboljša in tudi lasje začnejo normalno spet rasti.
Alopecija areata je tudi pogost vzrok plešavosti. Gre za krožno izpadanje las. To je avtoimunska bolezen in je lahko povezana z drugimi avtoimunskimi boleznimi. V večini primerov običajno tak človek opazi eno ali dve žarišči krožnega izpadanja las. Vendar pa ta oblika lahko prizadene tudi celo lasišče. V hujših primerih ljudje, ki zbolijo za alopacijo areato, lahko izgubijo vse lase, celo dlake in trepalnice. Prizadene več kot 2 % populacije. Diagnostika je težavna in tudi prognozo bolezni je težko predvideti. Uspeh zdravljenja je odvisen tudi od tega, kdaj se je bolezen pojavila. Če se pojavi pri mlajših ljudeh, je prognoza slabša. Tako obliko plešavosti običajno zdravimo s stimulacijsko terapijo.
Verjetno je pri tako različnih oblikah plešavosti, ki so odvisne od mnogih vzrokov, težko ustrezno diagnosticirati bolezen in jo zdraviti? Kako obravnavate bolnika?
Res je, diagnostika je težavna in dolgotrajna. Za takega bolnika si je treba vzeti veliko časa. Potreben je natančen pogovor, anamneza, iskanje vzrokov, opredeliti čas trajanja težave. Opravimo tudi klinični pregled, laboratorijske teste, endokrinološke parametre. Opravimo tako invazivne kot tudi neinvazivne postopke, dermatoskopijo, trihoskopijo, trihogram, biopsijo – ko je treba odvzeti del kože z lasišča in ugotoviti bolezen. Klinična slika kot je izpadanje las, je lahko pri več ljudeh enaka, vendar bo lahko vsak človek imel drugo diagnozo.
Na voljo je terapija z zdravili, tako da skušamo drobne laske spodbuditi, da bi pospešili rast. Pri določenih diagnozah je potrebno zdravljenje z lasnimi celicami. Odvzamemo kri in pripravek plazme s koncentratom trombocitov vbrizgamo v lasišče. Na ta način skušamo spodbuditi lasne mešičke, možna je tudi nadomestna terapija.
Jasno je, da je določena terapija učinkovita pri določeni vrsti plešavosti, pri drugih pa mogoče ne bo, zato je pomembna prava diagnostika. Določiti je treba tip plešavosti pri vsakem primeru in postaviti pravo diagnozo! Saj ne obstaja univerzalno zdravilo za vse vrste plešavosti. Zdravljenje je dolgotrajno, prvi učinki se običajno pokažejo pozno, in sicer šele po 9–12 mesecih. Las raste po milimetrih počasi, zato ne moremo prehitevati naravne rasti las.
Za konec še nasvet, kdaj in kako si lahko sami pomagamo, če opazimo pretirano izpadanje las?
Svetujem, da ko opazite, da izgubljate lase, poskusite ugotoviti, ali gre le za normalen fiziološki proces. Izpadanje las, ki je naravno, saj izgubimo na dan običajno 150–200 las. Opazujmo se in ugotovimo, ali morda ob izgubi las postajamo tudi plešasti. Ali je poleg tega prizadeto tudi lasišče? Nas srbi? Peče? Se mogoče gnoji? V teh primerih je treba obiskati zdravnika dermatologa, saj gre lahko za brazgotinsko plešavost. Tudi če nam lasje krožno izpadajo je treba do zdravnika. Če opažamo, da nam lasje pospešeno izpadajo le v določenem obdobju, ko smo npr. pod hujšim psihičnim stresom, si v prvem obdobju lahko pomagamo sami z različnimi pripravki, ki so na voljo v lekarnah. Tudi sprostitev in izogibanje stresu bo pripomoglo k hitrejšemu okrevanju lasišča. Če po treh mesecih samozdravljenja ne rešimo težave, se obrnimo po nasvet k strokovnjaku.
Marec 2013
