Izpadanje las je običajen proces, saj las v svoji zadnji fazi rasti preprosto odmre in odpade. Pogosto pa se ljudje srečujejo s stanjem, ko je redčenje lasišča preveliko. Medicinski izraz za izpad las je alopecija, ki je lahko omejena na manjša področja ali pa se izrazi na celem lasišču. Gre za precej pogosto težavo, s katero se srečujejo tako moški kot tudi ženske. Ali je proces mogoče ustaviti ali vsaj omiliti in kdaj je čas za obisk zdravnika, smo se pogovarjali z Mojco Simončič Godnič, dr. med., spec. dermatovenerologinjo, iz Splošne bolnišnice Novo mesto.
Avtorica: Joži Sinur
Izpadanje las ni tegoba, s katero se srečujejo le moški. Tudi med ženskami težave z izpadanjem las niso redke.
Najpogostejša oblika izpadanja las je zagotovo moška vzorčna oz. androgena plešavost (v nadaljevanju vzorčna plešavost), vendar se v dermatološki ambulanti zaradi težav z izpadanjem ali redčenjem las srečujemo predvsem z ženskami. Pri ženskah je zunanji videz še bolj kot pri moških povezan s samopodobo in samozavestjo, zato ženske izguba las hitreje pripelje do zdravnika.
Kdaj se že lahko pojavijo prve spremembe tanjšanja ali izpadanja las?
Kadar govorimo o moški vzorčni plešavosti, se prvi znaki lahko pojavijo že v zgodnjih dvajsetih letih. Vzorčna plešavost ženskega tipa se običajno pojavlja med in po menopavzi, difuzen izpad las (telogeni efluvij) je pogost pri mlajših ženskah, alopecijo areato oz. krožno plešavost pa zelo pogosto srečamo že pri otrocih. Predvsem je pomembno, ali ob povečanem izpadanju las opažamo tudi plešavost, ali je koža lasišča spremenjena, denimo pordela, luščeča. V takih primerih je priporočljivo obiskati zdravnika.
Vzroki za izpadanje las so lahko različni. Kako pogosto je težava posledica dednosti?
Znano je, da je vzorčna plešavost tako pri moških kot pri ženskah dedna. V zadnjih letih so odkrili, da je tudi za nastanek krožne plešavosti potrebna določena genska zasnova.
Lahko do izgube las privede tudi stres?
Stres je pogosto omenjen kot eden od možnih vzrokov izpadanja las po tipu telogenega efluvija.
Kako pa je z jemanjem zdravil in hormonskih preparatov, npr. kontracepcijskih tablet pri ženskah?
Nekatera zdravila lahko povzročijo povečano izpadanje las. Take stranske učinke zdravljenja pogosteje srečamo ob uporabi zdravil za zdravljenje luskavice (acitretin) in aken (izotretinoin), včasih pa tudi ob zdravljenju z beta blokatorji (zdravila za nižanje srčnega utripa), z zdravili za redčenje krvi … Ob jemanju hormonskih kontracepcijskih tablet se povečano izpadanje las včasih pojavi nekaj mesecev po prenehanju uporabe teh preparatov.
Tudi po porodu se ženske lahko soočajo z izpadanjem las. Kako pogosto?
Precej pogosto. Običajno se povečan izpad las pojavi med drugim in petim mesecem po porodu ter izzveni spontano v nekaj mesecih.
Izpadanje las je značilno tudi za bolnike, zdravljene s kemoterapijo?
Nekatera zdravila (citostatiki), ki se uporabljajo za zdravljenje rakavih bolezni, povzročijo izpad las, ne pa vsa. Pride do začasne izgube las, ob tem lahko izpadejo tudi trepalnice in obrvi. Običajno se izguba las izrazi v nekaj tednih po začetku zdravljenja, po zaključku zdravljenja pa lasje nato postopno ponovno zrastejo.
Kako pa je s pretiranim umivanjem, sušenjem, likanjem ali barvanjem las?
Postopki, kot so barvanje las, likanje ali sušenje, sicer ne vplivajo na povečano izpadanje las, saj ne poškodujejo lasnih mešičkov, povzročijo pa mehansko poškodbo las, kar lahko privede do njihovega lomljenja, zato je videti, kot da nam lasje pretirano izpadajo. Pogosto umivanje las lahko predvsem razdraži in izsuši kožo lasišča, na samo izpadanje las pa nima vpliva.
Najpogostejša oblika izgube las je androgena oziroma moška plešavost, ki lahko prizadene tudi ženske. Za kaj gre?
Pri ljudeh, kjer se pojavlja ta oblika plešavosti, je v lasnih mešičkih bolj aktiven encim, ki pretvarja testosteron (moški spolni hormon) v obliko, ki je potentnejša oz. močnejša. Ta encim je aktiven predvsem v mešičkih v sprednjem delu in na vrhu lasišča, zato se plešavost pojavi na teh delih lasišča. Pri ženskah se omenjena oblika plešavosti običajno pojavi med in po menopavzi ter je posledica upadanja nivoja ženskih spolnih hormonov (estrogenov), kar pripelje do spremenjenega razmerja med ženskimi in moškimi spolnimi hormoni. Ljudje s to obliko plešavosti običajno ne opazijo izrazitega povečanega izpadanja las, opazijo pa, da se lasje redčijo. Lasje namreč pri tej obliki plešanja ne izpadajo bolj kot običajno, postajajo pa vedno tanjši.
Poznamo pa tudi druge oblike alopecije.
Poznamo več kot 30 oblik plešavosti las. V grobem razdelimo alopecije na take, kjer prihaja do uničenja lasnega mešička in brazgotinjenja (brazgotinske alopecije), in take, kjer se brazgotinjenje ne pojavlja (nebrazgotinske alopecije). Na srečo delež brazgotinskih alopecij predstavlja le 5 % vseh alopecij. Večinoma gre za avtoimune bolezni, npr. lupus, ki privedejo do tako močnega vnetja mešička, da ta propade, zabrazgotini, ponovna rast lasu zato ni več mogoča.
Med nebrazgotinske alopecije spadajo pogostejše oblike izpadanja las in plešavosti, kot npr. že prej omenjena moška in ženska vzorčna plešavost, telogeni efluvij, alopecija areata…
Največ bolnikov, predvsem žensk, pa se v ambulanti oglasi, ker opazijo veliko število izpadlih las na blazini, v kadi, na oblačilih. V takih primerih gre največkrat za t. i. telogeni efluvij, ki je lahko naraven, cikličen proces, pogost sploh konec poletja in na začetku jeseni, ter običajno izzveni v šestih mesecih. Lahko se pojavi tudi kot posledica drugih bolezni, npr. bolezni ščitnice ali ob primanjkovanju železa, pa tudi nekaj mesecev po preboleli okužbi, npr. gripi ali angini, po porodu, ob jemanju nekaterih zdravil in drugo. Redko lahko telogeni efluvij brez jasnega vzroka traja tudi več let, vendar na srečo popolne plešavosti nikoli ne povzroči.
Si lahko proti izpadanju las pomagamo sami?
Pomembno je, da uživamo zdravo, pestro prehrano, ki vsebuje dovolj vitaminov in mineralov. Za rast las so predvsem pomembni vitamini D, B12, B5, B7 ter cink, selen in železo. Pri negi las se izogibajmo mehanskim poškodbam las: ne pretiravajmo z uporabo kemikalij, izogibajmo se premočnemu spenjanju las, uporabi likalnikov las …
Kdaj pa je čas za obisk zdravnika?
Predvsem je pomembno, da obiščemo zdravnika takrat, ko poleg povečanega izpadanja las tudi na koži lasišča opazimo spremembe, npr. rdečina, luščenje …, ali če opazimo izpad las v obliki krogov.
Kako poteka pregled in katere preiskave so potrebne, da ugotovite vzrok za nastanek težave?
Običajno se dermatolog s pacientom pogovori o trajanju težav, povpraša ga o morebitnih vzrokih, npr. druge bolezni, diete, nosečnost, uživanje zdravil …, poizve, na kakšen način si je bolnik poskušal pomagati sam. Sledi pregled lasišča – predvsem nas zanima, ali je na koži videti tudi znake vnetja, luščenja, brazgotinjenja. Preverimo tudi, koliko las izpade ob nežnem potegu. V zadnjih letih se v diagnostiki alopecij postopno uveljavlja nova metoda, kjer si s posebnim »povečevalnim steklom« oz. dermatoskopom ogledamo lasišče (trihoskopija). Žal je metoda izredno zamudna, zato je večina dermatologov rutinsko ne uporablja.
Kadar posumimo, da bi bil izpad las lahko povezan z neko drugo boleznijo, se opravi tudi odvzem krvi za nekatere preiskave, npr. določitev nivoja ščitničnih hormonov, železa …, izjemoma je potrebna napotitev k drugim specialistom, npr. h ginekologu ali endokrinologu. Včasih je za postavitev pravilne diagnoze potrebno opraviti tudi kirurški odvzem vzorca kože in podkožja (biopsija lasišča).
Kako pa poteka samo zdravljenje?
Univerzalnega zdravila proti izpadanju las ni. Pomembno je, da opredelimo, za kakšno vrsto izpadanja las oz. plešanja dejansko gre. Kadar je zdravljenje potrebno, običajno traja več mesecev ali celo let, npr. pri moški vzorčni plešavosti. Pri zdravljenju uporabljamo različne topikalne pripravke v obliki losjonov, pen …, pri nekaterih oblikah izpadanja las prihaja v poštev tudi zdravljenje z različnimi zdravili v obliki tablet. Učinek zdravljenja je običajno pričakovati šele po več mesecih ali celo letu dni.
