Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Pred nami je obdobje leta, ko se bomo več časa zadrževali na prostem. Približujejo se tudi počitnice in dopusti, ko bomo bolj izpostavljeni sončnim žarkom. Kolesarjenje, sprehodi in različne športne aktivnosti v lepem sončnem vremenu spodbudno vplivajo na naše počutje in razpoloženje ter spodbujajo nastajanje vitamina D v koži, ki je pomemben pri preprečevanju osteoporoze in sodeluje v mnogih pomembnih presnovnih procesih v organizmu.

Žal pa sončna energija nima samo koristnih učinkov, zato je pomembno, da se ne izpostavljamo preveliki količini sončnih žarkov in da poskrbimo za zadovoljivo zaščito pred škodljivimi vplivi UV-sevanja. V medijih se zadnje čase precej piše in govori o pomenu pravilne zaščite pred prekomernim izpostavljanjem UV-žarkom.

V naslednjih vrsticah želim na kratko opisati, zakaj je ustrezna zaščita pred UV-žarki pravzaprav tako pomembna in kako naj jo izvajamo v praksi v našem vsakodnevnem življenju  in pri različnih aktivnostih.

 

UVA, UVB, UVC

Sončne žarke sestavlja svetlobna energija različnih valovnih dolžin, in sicer: UVC,UVB,UVA, vidna svetloba in infra rdeča svetloba, ki tudi prodira različno globoko v plasti kože glede na valovno dolžino. UVC-žarki so običajno prisotni v našem ozračju le v visokogorju in predstavljajo veliko nevarnost za alpiniste in smučarje, predvsem zaradi draženja očesnih struktur.

Koža ščiti notranjost organizma pred škodljivimi vplivi UV-sevanja, zato so se v evoluciji razvili različni zaščitni mehanizmi kože pred prodiranjem škodljivih UV-žarkov globlje v organizem (predvsem tvorba rjavega pigmenta melanina, kar povzroča porjavelost kože in zadebelitev rožene plasti – nastanek sončnega otiščanca).

Večina UVB-žarkov se odbije oz. vsrka v povrhnjici oz. epidermisu, UVA-žarki pa prodirajo globoko v spodnje plasti usnjice oz. dermisa.

 

Vsaka porjavelost že pomeni poškodbo kože.

Melanociti so celice v povrhnjici, ki tvorijo pigment melanin, da bi zaščitili globlje plasti kože in podkožja pred prodiranjem UV-žarkov, ki okvarjajo genetski material in druge dele celic in tkiv.

Dolgo je veljalo, da je škodljivo le neposredno izpostavljanje soncu z visoko vsebnostjo UVB-žarkov. Številne raziskave potrjujejo, da so škodljivi tudi UVA-žarki. V solarijih smo izpostavljeni večinoma UVA-žarkom in  obiskovanje solarijev je prav tako škodljivo. Večje količine UVA-sevanja smo deležni ob dolgotrajni vožnji v avtomobilih, ker steklo prepušča UVA-žarke. UV-žarki vplivajo na genetski material celic in imunski odgovor kože, tako da  imajo pomembno vlogo pri nastanku kožnega raka ter fotostaranju, ker prodirajo v dermis ter okvarjajo fibroblaste, kolagen, elastična vlakna in endotelij žilja.

Ljudje smo različno občutljivi na sončne žarke, odvisno od prirojene pigmentiranosti (fototipa)  naše kože. Vsekakor morajo biti svetlolasi, rdečelasi, modrooki in ljudje s svetlejšo poltjo previdnejši od temnolasih z več prirojenega pigmenta. Fototip kože ne vpliva le na nastanek opeklin, temveč tudi na kancerogenezo in procese staranja pod vplivom UV-sevanja. UV-sevanje je dokazano eden najmočnejših zunanjih kancerogenov.

 

Ko je sončnih žarkov preveč

Velika količina UV-žarkov zavira tudi imunski odgovor organizma lokalno v koži in sistemsko v celotnem organizmu. Pogost je izbruh herpetičnega izpuščaja po dolgotrajni izpostavljenosti sončnim žarkom.

Najpogostejše akutne posledice prekomernega izpostavljanja sončnim žarkom so sončne opekline. Sončne opekline povzroča predvsem UVB-spekter sončne svetlobe. Vsaka  opeklina je znak vnetnega dogajanja v koži. Lahko se pridruži še slabo počutje, glavobol, mrazenje ali povišana temperatura.

Opečeni naj počiva v hladnem prostoru, pije naj dovolj tekočine, na kožo pa si lahko nanaša hladne obkladke ali hladilno kremo.

Najboljša preventiva pred nastankom opeklin je, da se že preventivno zaščitimo pred sončnimi žarki s klobukom, z gostotkanimi, ohlapnimi oblačili in ustreznim zaščitnim faktorjem, ki mora vsebovati zaščito proti UVA- in UVB-spektrom sončne svetlobe.

Pazite

Neposredno izpostavljanje sončnim žarkom ni priporočljivo med 10. in 16. uro, ko je kot žarkov največji. Znano je, da se poškodbe kože zapišejo v genetski material in prispevajo k nastanku kožnega raka tudi šele čez 20 let ali več. Dejstvo je, da smo izpostavljeni soncu med vsemi aktivnostmi na prostem, med športnimi aktivnostmi, delu na vrtu ipd. Upoštevati moramo tudi odboj sončnih žarkov od svetlih površin (peska, snega, skal) in morske gladine. UVB-žarki prodirajo tudi skozi vodo, ne pa skozi steklo.

Poleg opeklin povzroča sonce še mnogo drugih bolezenskih sprememb na koži – fotodermatoze: polimorfno fotodermatozo, solarno urtikarijo, fototoksični in fotoalergični dermatitis.

Številnim ljudem pokvari počitnice močno srbeč izpuščaj (polimorfna fotodermatoza) z bunčicami ali mehurčki na fotoeksponiranih predelih kože, ki se pojavi na začetku poletja ali že spomladi nekaj ur do nekaj dni po prvem izpostavljanju soncu in traja običajno nekaj dni do nekaj tednov, tako da se lahko umiri šele jeseni, ko so počitnice in dopusti že mimo.

Lahko se pojavi v katerikoli starosti, najpogosteje pa v 20. ali 30. letih, pri ženskah pogosteje kot pri moških. Sprožijo ga lahko UVB- in UVA-žarki, tako da se lahko pojavi tudi po sončenju v solariju ali med vožnjo z avtomobilom. Mnogim pomaga ustrezna fototerapija 2- do 3-krat tedensko, ki se izvaja 4–6 tednov zgodaj spomladi, da se koža desenzibilizira in pridobi ustrezno zaščito pred UVA- in UVB-žarki. Spontano mine v nekaj dneh, če nismo več izpostavljeni sončni svetlobi. Visoki odmerki vitamina A se niso izkazale kot učinkovite. V obdobjih intenzivnega srbenja pa olajšajo težave antihistaminiki, ki so na voljo v lekarnah tudi že brez recepta. Ljudje omenjene težave najpogosteje opisujejo kot »alergijo na sonce«.

 

Pojavi se lahko tudi preobčutljivost na sončne žarke v obliki koprivnice (solarna urtikarija). Tudi v tem primeru je najboljša terapija izogibanje soncu in ustrezna zaščita pred UV-žarki ter fototerapija pred poletjem, da dosežemo desenzibilizacijo.

 

Včasih nastanejo mehurjaste, močno srbeče in boleče spremembe po stiku z rastlinami ob sočasnem izpostavljanju UV-žarkom. Fototoksične in fotoalergične reakcije nastanejo kot posledica kombiniranega delovanja sončnih žarkov in različnih snovi v rastlinah (peteršilj, zelena, korenje, jagode, fige, različne trave …) ob neposrednem stiku z njimi. Nevarne so tudi  fototoksične in fotoalergične reakcije pri uživanju nekaterih zdravil (tetraciklini, analgetiki, derivati vitamina A …) in sočasnem izpostavljanju soncu. Zato se je pred dopustom v primeru uživanja različnih zdravil treba posvetovati s svojim zdravnikom.

Različne dišave (predvsem olje bergamotke) v deodorantih, toaletnih vodah, milih ipd. lahko povzročijo srbeč izpuščaj ali temne lise ob izpostavljanju sončnim žarkom (berloque dermatitis)

Pretirano izpostavljanje soncu lahko poslabša že obstoječa kožna obolenja, kot npr. lupus eritematodes, seboroični dermatitis in rozaceja.

Želela bi poudariti,da je pretirano izpostavljanje sončnim žarkom brez ustrezne zaščite eden najpomembnejših vzrokov ekstrinzičnega staranja kože (fotostaranje). UV-žarki poškodujejo DNK, številne encime in strukture v celici, kar prispeva h kronološkemu staranju. Koža postane manj elastična, stanjšana, suha. Lahko postane rumenkasto obarvana, podobna usnju z zelo globokimi gubami, kar je posledica kopičenja degenerativno zadebeljenih elastičnih vlaken v koži, razvije se elastoza kože. Okoli oči se pojavijo ogrci, ki so posledica elastoze kože z razširjenemi izvodili lojnic. Na izpostavljenih delih se pojavijo rjave lise (lentigo solaris) in razširjene žilice.

Prevelika in pogosta izpostavljenost UV-žarkom je poleg dednosti dokazano eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za nastanek kožnega raka (fotokancerogeneza).

 

Pozorni moramo biti na hitro spreminjanje obstoječih pigmentnih znamenj in na nastanek novih pigmentnih znamenj, še posebej, če hitro rastejo in se spreminjajo. V tem primeru se nemudoma posvetujte z zdravnikom. Vsaka asimetrija v barvi in obliki znamenja je sumljiva. Sumljiva je neostra omejenost pigmentnega znamenja proti ostali koži, vsaka hitrejša rast, rosenje, spontano krvavenje. Sumljiva je tudi vsaka ranica na koži, ki se dolgo ne zaceli.

 

Maligni melanom

Posebno občutljivi za sončne žarke so otroci in stari ljudje zaradi manjše sposobnosti reparativnih mehanizmov koži. Vsaka opeklina v otroštvu poveča možnost nastanka kožnega raka v starosti, predvsem malignega melanoma. Ostale oblike kožnega raka pa so bolj povezane s kumulativnim odmerkom UV-sevanja v življenju.

Najbolje se zaščitimo pred škodljivimi vplivi sončnih žarkov tako, da se poleti med 10. in 16. uro zadržujemo v senci. Kot sem že omenila, UV-žarkom nismo izpostavljeni le ob sončenju, temveč tudi ob različnih aktivnostih na prostem, npr. vrtnarjenju, kolesarjenju, sprehodih ipd. Tudi otroci med igro so izpostavljeni škodljivim UV-žarkom. Dermatologi svetujemo, da si  ljudje poskušajo organizirati poletne aktivnosti na prostem v zgodnjih dopoldanskih in poznopopoldanskih urah, če je le mogoče.

Svetujemo pokrivala s širokimi krajci ali čepice s ščitnikom, ki pokrivajo tudi vrat (pogoste so opekline vratu pri kolesarjih).

 

Pomembna so tudi sončna očala, še posebej pri izletnikih v visokogorje in smučarjih, kjer je prisotno tudi UVC-sevanje. Poleg tega morajo biti previdnejše osebe na plovilih in ob večjih vodnih površinah, saj se od snežnih in večjih vodnih površin odbije približno 80 % UV-sevanja, od skalnatih površin pa pribl. 25 %.

Ob daljšem zadrževanju na soncu svetujemo ohlapna, zračna oblačila z dolgimi rokavi. Nekatere novejše tkanine že vsebujejo pigmente, ki UV-sevanje absorbirajo oz. odbijajo.

Če se aktivnostim na soncu na prostem v poletnih mesecih ne moremo ali ne želimo izogibati, uporabimo ustrezna zaščitna sredstva.

 

Zaščitna sredstva

Zaščitna sredstva pred soncem vsebujejo kemične spojine (kemične filtre), ki UV-žarke absorbirajo in absorbirano energijo spremenijo v toploto. Kemični filtri se izčrpajo in jih je treba ponovno nanesti.

Fizikalni filtri so drobni mineralni delci titanijevega in cinkovega oksida, ki ostanejo na površini kože in odbijajo UV-žarke. Ker so slabo topni in slabo mazljivi, puščajo na koži rahlo belkasto sled.

Ustrezno in zadovoljivo zaščitno sredstvo mora biti širokospektralno, ki vsebuje zadovoljivo zaščito pred UVA- in UVB-žarki.

Zaščitna sredstva vsebujejo oznake za vsebnost zaščitnih faktorjev, označene s SPF za UVB-spekter in PFA (protection factor UVA) za UVA-spekter.

Za zaščito pred UVA-spektrom se uporablja tudi oznaka PPD (permanent pigment darkening)

Po evropskih standardih naj bi ustrezno zaščitno sredstvo vsebovalo vsaj 1/3 zaščite UVA v razmerju z UVB-zaščito, zato je smiselna uporaba zaščitnih sredstev SPF 20 ali več, sicer bo zaščita pred škodljivimi UVA-žarki premajhna in zanemarljiva.

 

Z zaščitnimi sredstvi podaljšamo naravno zaščito kože pred škodljivimi vplivi UV-žarkov.

V praksi naj bi SPF 20 pomenilo, da bi se lahko ob uporabi omenjenega zaščitnega sredstva 20-krat dlje zadrževali na soncu, vendar so študije dokazale, da ne drži. Študije so pokazale, da smo običajno začiteni približno 60-odstotno od višine nanešenega faktorja.

Večina ljudi ne nanese dovolj zaščitnega sredstva. Ustrezna količina nanešenega zaščitnega sredstva je 2 mg na cm2, kar v praksi pomeni po eno čajno žličko kreme ali gela na obraz in vrat, po eno čajno žličko na vsako okončino in eno čajno žličko na sprednji in zadnji del trupa.

Poleg tega se negativni plivi UV-žarkov v koži začnejo že pred pojavom rdečine kože (etitema), zato je treba zaščitno sredstvo nanesti vsaj 15–30 minut pred aktivnostjo na prostem in izpostavljanju sončnim žarkom.

Izkušnje so pokazale, da nas večina pozabi nanesti zaščitno sredstvo na veke, konico nosu in uhljev ter ustnice, ki so še posebej izpostavljeni sončnemu sevanju.

 

Kako visok zaščitni faktor je treba nanesti, je odvisno od fototipa kože. Pri svetlopoltih in občutljivih osebah, ki so pogosto opečene in redko porjavijo (fototip I, II) je primeren tudi SPF 50 oz. 50+ oziroma SPF 20–30 pri temneje pigmentiranih, ki so redko opečene in lažje porjavijo (fototip III in IV).

Ker se zaščitni faktor izčrpa, je treba zaščitno sredstvo ponovno nanesti čez 2–3 ure oz. takoj po kopanju ali obilnejšem znojenju. Sredstva, ki vsebujejo samo fizikalne filtre (drobne delce cinkovega oksida, titanijevega dioksida) ne povzročajo alergij, zato so priporočljiva za ljudi z občutljivo kožo in alergijami ter majhne otroke.

Ne pozabimo, da sončni žarki prehajajo skozi oblake in smo izpostavljeni prevelikemu UV-sevanju tudi v oblačnem vremenu.

Zaščitna sredstva so na voljo v različnih podlagah, npr. kremah, losjonih, gelih, oljih, razpršilih ipd. Najpogosteje uporabljamo losjone in kreme. Za delo in športne aktivnosti so najprimernejši geli in razpršila, ker kožo hladijo in se ne lepijo na dlake in oblačila.

 

Posebno občutljiva skupina so dojenčki in majhni otroci, ker je njihova koža še tanka, nezrela in nima še povsem razvitih samozaščitnih mehanizmov. Dojenčkov in majhnih otrok, ki se še ne gibajo samostojno, nikoli ne izpostavljamo sončnim žarkom neposredno. Zadržujemo jih v senci s pokrivali na glavi. Zaščitna sredstva naj bi se uporabljala približno od 6. mesecev starosti naprej. Pri tem naj bi uporabljali le zaščitna sredstva, ki vsebujejo le mineralne pigmente, ki se ne absorbirajo v kožo in so namenjeni otrokom.

Med ljudmi se pogosto pojavi vprašanje o škodljvosti zaščitnh sredstev pred UV-sevanji. Klinične študije do sedaj niso dokazale in potrdile znatne škodljivosti zaščitnih sredstev. Pogostejše so preobčutljivostne reakcije na sestavino PABA (paraaminobenzijevo kislino), zato je večina novejših zaščitnih krem ne vsebuje več.

Treba je poudariti, da je uporaba solarijev enako škodljiva kot sončenje in odsvetovana. Med nekaterimi ljudmi še vedno velja prepričanje, da je smiselna uporaba solarijev pred poletjem zaradi zaščite pred škodljivimi sončnimi

Prav tako kreme za samoporjavitev ne ščitijo pred škodljivimi vplivi sončnih žarkov, saj ne vsebujejo UV filtrov – kemijskih in mineralnih pigmentov, ki bi UV-žarke absorbirali oz. odbili. Večina jih je narejenih na podlagi dihidroksiacetona in eritruloze, ki se vežeta na poroženele celice povrhnjice, katere se postopoma odluščijo. Prav tako ni dokazana njihova škodljivost.

 

Med ljudmi so popularne t. i. naravne tradicionalne kreme za sončenje še iz časov naših babic, kot je npr. šentjanževo olje ali kakavovo maslo. Omenjene snovi ne ščitijo pred UV-sevanjem, ker ne vsebujejo UV-filtrov, šentjanževo olje pa je fotosenzibilizator in povzroča fototoksične reakcije.

Po izpostavljenosti soncu je smiselno nanesti na kožo negovalna sredstva , ki kožo ponovno navlažijo, ji obnovijo dvojnolipidno zaščitno plast in vsebujejo antioksidantna sredstva (vitamin E, flavonoidi), ker pod vplivom UV-žarkov nastajajo visokoreaktivne kisikove spojine in prosti radikali, ki poškodujejo različne kožne strukt

 

Julij-avgust 2013

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja