Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Ultravijolični žarki enako kot v kožo prodirajo tudi v oči, in če smo vrsto let nezaščiteno izpostavljeni njihovi svetlobi, je večja verjetnost, da nas bo nekoč doletela poškodba mrežnice oz. siva mrena, našo kožo pa rak. Čeprav pozimi pogosto na to pozabimo, pa je ultravijolično sevanje v tem času prav tako nevarno, zaradi odboja sonca od snega celo še bolj kot poleti. Na vsakih sto metrov nadmorske višine se namreč raven UV-žarkov poveča za približno tri odstotke. Zato moramo svojo kožo in oči primerno zaščititi tudi v hladnem letnem času.

Avtorica: Petra Bauman

Sonce je lahko naš prijatelj ali sovražnik

Sončni svetlobi smo izpostavljeni vse leto, posebno pozornost pa moramo očem namenjati pozimi in poleti. Pozimi v primeru, če se odpravimo v visokogorje, kjer lahko zaradi močnega odboja svetlobe od snega, ledu in skalovja doživimo snežno slepoto (akutno vnetje roženice z bleščavico, solzenjem, močnimi bolečinami). Roženica je namreč še bolj občutljiva na UV-sevanja od kože. Zato je tudi pozimi ves čas potrebna učinkovita foto-zaščita oči in kože v okolici oči, ob daljšem izpostavljanju pa tudi ostali deli izpostavljene kože. Ob začetku hladnega vremena in pozimi nas v hribih in v visokogorju pogosto preseneti sonce, spomladi, ko postajajo žarki ponovno vse močnejši, pa nas lahko v visokogorju opeče celo v oblačnem vremenu. S sončnimi očali bomo preprečili škodljivo UV-sevanje oz. posledice na očesni leči in mrežnici.

Zakaj nositi sončna očala

Oči so zelo kompleksen in občutljiv organ, ki svetlobo prepušča skozi zenico, močnejša, kot je svetloba, ožja je zenica. Pod sončnimi očali se nam zenica ponovno razširi, zato je uporaba cenenih sončnih očal brez UV-zaščite zelo tvegana, saj nas temno steklo sicer ščiti pred vdorom svetlobe, ne pa tudi pred vdorom škodljivih UV-žarkov. Čeprav nas oznake na očalih prepričujejo o varnosti, pa strokovnjaki svetujejo, naj si nikar ne kupujemo »očal za pet evrov«, ki nam bodo na dolgi rok zagotovo povzročila več škode kot koristi.

Marjan Kancler, dr. med., spec. oft., svetuje, naj nova sončna očala, kupljena z namenom prihraniti denar, nesemo v najbližjo optiko, kjer nam lahko izmerijo, ali je v stekla res vgrajena primerna zaščita. »V vsakem primeru pa mora vsak prodajalec za svoje izdelke jamčiti,« še dodaja Kancler. Zato bodimo pozorni na izbor očal z velikimi očalnimi stekli in stranskimi ščitniki ali obliko sončnih očal, ki lepo »objema« glavo.

Odboj svetlobe je nevaren

Mojstrica očesne optike Saša Kobilica pojasnjuje, da nas sončna očala ne ščitijo le pred močno svetlobo, ampak tudi pred vetrom, delci v zraku, mušicami itd. Zato osebam, ki nosijo sončna očala med športnimi dejavnostmi, svetuje takšna, ki očesni predel prekrijejo popolnoma, posebna kategorija pa so tudi poklicni vozniki, ki so na poteh izpostavljeni dolgotrajnemu odblesku svetlobe z gladkih površin, kot so denimo ceste in vetrobranska stekla nasproti vozečih avtomobilov. Zanje (kakor tudi za delavce na ladjah, ki se soočajo z močnim odbojem svetlobe z morja) se svetujejo stekla s polarizacijskim filtrom, ki dodatno »odvzamejo« močno in nevarno bleščanje.

Če sončna očala pozabimo doma

Če sredi zimskega pohoda v hribe ugotovimo, da sončnih očal nimamo s seboj, sonce pa pripeka, je najbolje, da se obrnemo, sicer si pomagamo s smučarskimi očali, če jih imamo, ali v skrajnem primeru s tankim šalom oz. ruto in čim ožjim mežikanjem skozenj. V nahrbtnik raje vedno spravimo še rezervna sončna očala.

Sončna očala naj nosijo že otroci

S sončnimi očali ni treba čakati na neko določeno starost, saj jih svetujejo že pri otrocih, ki sami ne mislijo na nevarne žarke. Enako kot pri koži se nam naivnost namreč lahko maščuje v kasnejšem obdobju, saj se poškodbe skozi leta nalagajo. Po 65. letu ima namreč več kot polovica ljudi težave z vidom zaradi sive mrene, ne zgolj zaradi staranja ali dedne nagnjenosti. Učinkovito zaščito oči bomo dosegli hkrati z uporabo širokokrajnega pokrivala in sončnih očal.

Izbor sončnih očal

Čeprav veljajo nasveti o zaščiti za vse ljudi enako, so nekoliko bolj vendarle izpostavljeni svetlooki ljudje, saj manjša pigmentiranost pomeni tudi večjo propustnost svetlobe.

Sončna očala so po standardih razvrščena v pet kategorij, označenih od 0 do 4, pri čemer 0 predstavlja brezbarvna ali nežno obarvana očala za oblačno vreme, za katera je značilna absorpcija svetlobe 0–20 %. Številka 1 velja za rahlo obarvana očala za delno jasno vreme (20–57 % absorpcije svetlobe), 2 so srednje obarvana za jasno vreme (57–82 %), 3 so močno obarvana za sončno vreme (82–92 %) in 4 so sončna očala z zelo močno obarvano lečo za višinsko sonce, ki lahko sprejmejo kar 92–97 % svetlobe.

Saša Kobilica dodaja, da ustreznost barve na steklih preverimo tako, da stopimo na prosto in se ob sončnem dnevu prepričamo, ali nam je pogled prijeten. Vsaj to lahko preverimo, medtem ko UV-zaščite sami ne moremo preveriti, zato je zelo pomembno, komu bomo zaupali. Evropski certifikat CE z oznako UV 400 zagotavlja, da nudijo očala varnost in preprečujejo prehod praktično vseh UV-sevanj

Bolj ali manj zatemnjena očala

Zelo temne očalne leče lahko povzročijo razširitev zenice in v primeru, da leče ne blokirajo UV-sevanj, celo večje prehajanje UV-sevanj v notranjost očesa. Očalna stekla oz. leče so lahko iz stekla, najbolj učinkovite in lahke za nošnjo pa so iz plastike ali polikarbonata, saj ne prepuščajo praktično nobenega sevanja pod valovno dolžino 380 nm. Zatemnitev in barva očalnih leč nimata bistvenega pomena v zaščiti pred UV-sevanjem, gre za stvar okusa oz. estetsko ugodje uporabnika. Lahko izberemo tudi zgoraj temnejšo lečo (npr. med vožnjo za lažjo vožnjo ob sončnem vremenu), spodaj pa svetlejšo (recimo za bolje vidno armaturno ploščo) očalno lečo. Siva in sivo zelena najmanj spreminjata barve, oranžna in rumena povečata kontrast v oblačnih dnevih, sivorjava in rjava pa v sončnih dnevih. Tudi očalne leče številnih dioptrijskih očal zagotavljajo zaščito pred soncem.

UV-sevanje

Ultravijolično sevanje je sestavljeno iz žarkov UV-A, UV-B in UV-C. Imajo zelo visoko energijo in bi uničili življenje na Zemlji, če nas ne bi pred njimi varovala atmosfera. V enem od njenih pasov, stratosferi, na višini med 20 in 25 km leži ozon (O3), najmočnejši filter pred sevanjem škodljivih žarkov, saj ima to moč, da vsrkava oz. ubija UV-sevanje. Vsrkava predvsem škodljive žarke UV-B in UV-C, medtem ko žarke UV-A, ki so deloma celo koristni (nastajanje vitaminov v telesu), v manjši meri prepušča na Zemljo. Merilo za sevanje je UV-indeks, ki sega od 1 do 20. Že nad vrednostjo 3 se priporoča nanos varovalnih krem, vrednost 7 pa že pomeni nujnost izogibanja soncu med 10. in 16. uro. Ob jasnih dnevih imamo na področju Sredozemlja UV-indeks v višini 11 in 12 (jug Grčije, Sicilija …), pri nas pa se v povprečju giblje v vrednostih med 9 in 11.

A Poceni sončna očala praviloma prepuščajo škodljive UV-žarke.

B Sončna očala naj nosijo že majhni otroci.

C Klobuk, sončna krema, sončna očala in dolga oblačila – standard zaščite poleti in pozimi.