Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Večini od nas se je že pripetilo, da smo se opraskali, vrezali, opekli, pa temu nismo namenjali posebne pozornosti. Za oskrbo prizadetih delov telesa smo običajno uporabili kakšen pripravek iz domače lekarne, na primer žganje, hladen nož, jogurt, skuto, domača mazila in podobno. Pa je to res primerna prva pomoč?

Avtor: Katja Mohorič

 

Za mnenje smo povprašali specialista splošne medicine Dušana Bavdka, dr. med., iz Kranja, ki nam je pojasnil, da si ljudje z omenjenimi načini pomoči večkrat bolj škodimo kot koristimo. Prav tako prevečkrat odlašamo, da bi prišli po strokovno pomoč. Največkrat se oglasimo šele tedaj, ko se na ranah pojavijo zapleti v obliki vnetij, gnojenja, mehurjev in podobno. Ob tem se ne zavedamo, da smo s svojim napačnim ravnanjem zdravnikom otežili ne le strokovno oskrbo rane, temveč tudi oskrbo povzročenih zapletov. Ob takem ravnanju se pogosto zgodi, da sami sebi povzročimo nepotrebno brazgotino, rdečino ali drugačno posledico na koži, ki bo na njej lahko ostala celo življenje.

 

Kdaj si lahko pomagamo sami, kdaj je treba k zdravniku?

Če imate doma ustrezno razkužilno sredstvo za čiščenje rane, lahko rano očistite sami, potem pa jo na suho sterilno povijete. Če tega nimate, zdravniki raje vidimo, da pridete k nam. Nekateri ljudje zelo radi mažejo na opekline in odrgnine različna mazila, katera nam, še posebej po opeklinah – in tu smo pravzaprav najbolj slabe volje – povzročajo mnogo težav pri zdravniški oskrbi. Mi moramo namreč tisto mazilo odstraniti, kar je pri opeklinah lahko izjemno boleče. Če pa imate suho opeklino sterilno pokrito – kar pomeni, da jo pokrijete s prelikanim robcem ali s čisto gazo, kar rajši vidimo –, jo le še povijete in greste k zdravniku. Zdravniki najraje vidimo, če naredite tako. Je pa tudi zelo koristno, če rano oziroma opeklino, ki ste jo povili s sterilno gazo, čim prej prelijete z mrzlo vodo iz pipe. S tem pomagate, da je velikost opekline in njena globina veliko manjša. To je tisto, s čemer zdravnikom pri oskrbi najbolj pomagate.

 

Kaj menite o uporabi mrzlega noža ali jogurta, če se opečemo?

Ali je ta nož čist? Rezal je kruh, sir, salamo, … Na njem so zagotovo določeni bacili, ki jih lahko zanesete na opeklino. To pomeni samo škodo več. Podobno velja za jogurt. Rano ali opeklino sterilno očistite, sterilno povijte in nato hladite s sterilno tekočino. V ordinaciji uporabljamo fiziološko raztopino. Voda iz pipe ni sterilna, je pa zelo čista ali vsaj naj bi bila. Torej nobenega mazanja ali česa podobnega.

 

Kaj pa rane po padcih?

Zdaj je čas, ko ljudje kolesarijo, rolkajo in tudi padajo po tleh. Ljudje potem zopet namažejo na rane najrazličnejše »žavbe« in »šnopse«. Rano umijte pod tekočo vodo z milnico, jo sterilno pokrijte in greste k zdravniku. Nobenih alkoholov, nobenih razkužilnih mazil, nobenih jogurtov, nobenih domačih pripravkov. Če nimate navadne čiste tekoče vode in mila za take poškodbe, pustite rano pri miru. Samo sterilno jo pokrijte, povijte in čim prej pridite k zdravniku.

 

Milnica ni problem?

Mila so različna. Človeka, ki je poškodovan, že tako ali tako peče, zato moramo paziti. Na opeklino ne dajemo ničesar. Opeklino samo pokrijte s sterilno gazo, povijte, polijte s hladno mrzlo vodo in pojdite k zdravniku. Opraskanine, odrgnine in padce s kolesom, z rolerji, ko se v rano zažre droben pesek in prah, pa lahko očistimo z milom. Seveda najraje vidimo, da je milo pH nevtralno – takšna mila so na primer za dojenčke – potem pa pod tekočo vodo rano sperete, pokrijete s sterilno gazo, povijete in greste k zdravniku. Tako si najbolj pomagate, zdravniku pa olajšate nadaljnjo oskrbo.

 

Kaj pa če se vrežemo?

Pri vrezih je najbolje, če pridete k zdravniku. Če so vrezi globoki 2–3 milimetre, je praktično prerezana že cela debelina kože. Najboljše in najlepše se celi, če zdravnik vreznino z enim, dvema ali tremi šivi zašije. Ker šivamo tako, da je vreznina lepo zašita, ne pušča vidnih posledic. V nasprotnem primeru se rana celi sama od sebe. Običajno se skoraj vsaka zagnoji, celjenje in zdravljenje traja veliko dlje časa, pa še grda brazgotina lahko ostane.

 

Ali je potemtakem treba vsakokrat priti k zdravniku?

Ni potrebno za vsako stvar. Če gre za opekline, potem je treba vedeti, katere lahko oskrbite sami, za katere pa je pametno priti k zdravniku. Če gre za povrhnjo opeklino, katero lahko povijete in prelijete s hladnimi obkladki, jo lahko oskrbite sami. Če opazite, da nastajajo mehurji, ki se zelo radi okužijo in zagnojijo, je bolje, če pridete k zdravniku. Kar se tiče padcev in od peska ter prahu umazanih ran, velja naslednje: če so rane majhne, jo lahko oskrbite sami, če so rane večje ali če gre za raztrganine, potem je bolje, če pridete k zdravniku.

 

Torej je priporočljivo, da imamo doma razkužilno sredstvo?

To bi bilo dobro in pH nevtralno milo ter sterilno gazo, vsaj nekaj zavojčkov. Vsak avto ima komplet prve pomoči.

 

S čem se lahko okužimo pri uporabi domačih pripomočkov in pripravkov?

Lahko se okužimo z različnimi bacili in bakterijami, ki so v prahu ali na tleh. S čevlji hodimo povsod, povsod nanesemo umazanijo, z njo pa te in one bacile. Najbolj nevarna je okužba s tetanusnim bacilom, druge bacile lahko namreč odstranimo veliko lažje z antibiotiki. Če pride do okužbe, kmalu sledi vnetje. Pravzaprav je na vsaki rani, ne glede na njen izvor, že prisotna tudi okužba, saj okolje okoli nas ni sterilno. Poglejte na primer kirurga, ki si mora roke umivati deset minut, nato pa še natakniti sterilne rokavice, zato da bo operacijsko polje res sterilno. Tudi v naši ordinaciji ni niti slučajno sterilno. Če pogledate moje roke, so videti čiste, če bi jih pogledal z mikroskopom, bi se pa videlo marsikaj.

 

Kako se zaščititi pred nevarnostjo okužbe s tetanusom?

Kadar pride k nam bolnik z omenjenimi težavami, je treba preveriti, kdaj je bil nazadnje cepljen proti tetanusu. Vsi, ki so bili cepljeni v času, daljšem od petih let, morajo biti obvezno ponovno cepljeni. Če je čas krajši, dobijo samo osvežilno protitetanusno cepivo. Vendar je to zopet odvisno od velikosti in umazanosti rane. Razlika je, ali gre za padec s kolesom po asfaltu ali za padec na vasi, kjer so kravji, konjski in podobni iztrebki.

 

Kdaj je torej priporočljivo priti k zdravniku?

Ne delam nobene reklame za naše delo, ker ga imamo tako ali tako dovolj, ampak, velikokrat se zgodi, da pridejo ljudje k nam zaradi zapletov. In te je velikokrat težje reševati kot pa primarno oskrbeti rano. Rano, ki je nastala v preteklih šestih urah, imenujemo primerna rana, katero lahko pravilno in na najboljši način oskrbimo. Rane, ki je odprta več kot šest ur, se ne sme šivati. Mi jo sicer sterilno očistimo, zašiti je pa ne smemo. Lahko damo samo tako imenovani situacijski šiv, da robove zvlečemo skupaj in s tem telesu pomagamo pri hitrejšem celjenju, nikakor pa je ne smemo zapreti, ker lahko pride do okužbe z anaerobnimi bakterijami. Te namreč uspevajo v predelih, kjer ni kisika. Če mi rano zapremo, se lahko razvijajo anaerobne bakterije, ki lahko povzročijo infekcijo. Včasih smo v dilemi, kaj storiti, če je npr. od poškodbe minilo pet ur in pol. V takem primeru se zdravnik odloča po svoji presoji. Razlika je namreč, ali gre za vrezno rano, ki se zgodila doma v kuhinji z razmeroma čistim rezilom, ali gre za rano s srpom ali koso.

 

Kaj ljudem priporočate?

Vsaka rana, ki je globlja od pol centimetra in daljša od dveh centimetrov, spada v roke zdravnika, predvsem zaradi infekcije, možnih posledic in potrebne zaščite proti tetanusu. Mi moramo to natančno preveriti. Ljudje bi praviloma morali imeti knjižice o cepljenju. Nekateri jih imajo, nekateri so jih izgubili, nekateri založili, nekateri jih sploh niso dobili. Za nas so vsi ti podatki pomembni.

 

Za opekline bi rekel, da je treba rano čim hitreje oskrbeti s hladno sterilno gazo in priti čim hitreje k zdravniku. Če se opečete z likalnikom, bo na rani prej ali slej nastal mehur in potem se pojavi vprašanje, kaj narediti. Če je koža samo opečena, gre za enostavno opeklino, ki se bo razmeroma hitro in brez težav celila. Če nastanejo mehurji, pa potem, ko povrhnjica odpade, ostane živa rana, ki je boleča in iz nje teče veliko tekočine. Od velikosti opekline je odvisno, kaj storiti. Opekline klasificiramo po globini in površini, zato točno vemo, kdaj sme takšno opeklino oskrbeti zdravnik v splošni ambulanti, kdaj pa je treba bolnika napotiti na kliniko za opekline.

 

Za odrgnine bi pa rekel, da jo lahko, če je bolj plitva ter krajša od centimetra in pol, zdravimo doma, sicer priporočam obisk pri zdravniku. Spet je odvisno, ali gre za staro ali mlado osebo, ali je vreznina na goleni zadaj ali na obrazu. Če gre za mlade ljudje, še posebej za ženske, ki so zelo natančne pri svojem zunanjem izgledu, je bolje priti k zdravniku. V takem primeru bo zdravnik dal dva t.i. atravmatska šiva, rana se bo krasno zacelila in na koži ne bo posledic.

 

Citati

»Če imate doma ustrezno razkužilno sredstvo za čiščenje rane, potem lahko rano očistite sami in jo na suho sterilno povijete. Če tega nimate, zdravniki raje vidimo, da pridete k nam …«

 

»Rano ali opeklino sterilno očistimo, sterilno povijemo in nato hladimo s sterilno tekočino … Nobenega mazanja ali česa podobnega.«

 

»Če nimate na voljo navadne tekoče vode in mila za take poškodbe (padci, odrgnine), potem pustite rano pri miru. Samo sterilno jo pokrijte, povijte in čim prej pridite k zdravniku.«

 

 

Julij – avgust, 2010

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja