Vsak od nas je podedoval edinstveno kombinacijo genov, zato se razlikujemo drug od drugega, tudi glede nagnjenosti k določenim boleznim. Vendar nam dandanes znanost že omogoča analizo celotnega dednega zapisa. O genetskem testiranju smo se pogovarjali z doc. dr. Luco Lovrečić s Kliničnega inštituta za medicinsko genetiko Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.
Avtorica: Katja Štucin
Kakšni so lahko zdravstveni razlogi za genetsko testiranje?
Genetsko testiranje v namen pridobivanja informacij, pomembnih za zdravje posameznika, mora potekati v okviru zdravstvene obravnave. Če zdravnik meni, da je pri posamezniku prisotna bolezen z morebitnim genetskim vzrokom, ga lahko napoti neposredno h kliničnemu genetiku. Če ob specialističnem pregledu še vedno obstaja sum na genetsko bolezen, predlagamo testiranje, ki nam lahko potrdi ali ovrže specifično diagnozo.
Pravilna diagnoza je izredno pomembna za ustrezno nadaljnjo obravnavo, napoved napredovanja bolezni, usmerjanja zdravljenja in rehabilitacije ter informacije o načinu dedovanja bolezni.
Kateri so najpogostejši razlogi za genetsko testiranje?
- genetsko obolenje v družini
- otrok z razvojnim zaostankom, zdravstvenimi težavami ali težavami pri učenju
- zdravstveno stanje, kjer bi bil lahko po mnenju zdravnika vzrok težav genetske narave
- potrjeno genetsko obolenje pri bodočih starših, ki se lahko prenese na otroka
- v nosečnosti, glede na rezultate preiskav (npr. ultrazvok, merjenje nuhalne svetline, četverni hormonski test), prisotno povečano tveganje za genetsko obolenje pri plodu
- ponavljajoči se spontani splavi ali mrtvorojeni otrok pri bodočih starših
- večje število ožjih sorodnikov z določeno vrsto raka ali zelo zgodnji pojav specifičnih oblik rakavih obolenj
- sorodstvo med partnerjema, jemanje zdravil ali izpostavljenost škodljivim zunanjim dejavnikom v nosečnosti
Kaj iščemo z genetskim testom?
Z genetskim testom odkrivamo spremembe v zapisu DNA, ki so lahko povezane z določeno dedno boleznijo. Slednjih poznamo že več kot 6000. Gre za laboratorijski test, vendar ima nekatere posebnosti, saj je njegov izvid dokončen, ugotovljena sprememba ostane v dednem zapisu vse življenje, ogroženi so lahko tudi sorodniki, genetska sprememba pa se lahko prenese na potomce.
Genetsko testiranje razdelimo glede na njegov osnovni namen. Kakšni so le-ti?
Diagnostično genetsko testiranje se izvaja pri osebah, ki kažejo znake bolezni, za katero obstaja sum, da je genetske etiologije. S testiranjem diagnozo potrdimo ali ovržemo. S predsimptomatskim oziroma prediktivnim testiranjem ocenimo verjetnost razvoja kliničnih znakov bolezni pri posamezniku brez zdravstvenih težav, pri katerem je glede na družinske podatke lahko prisotna dedna bolezen.
S testiranjem prenašalstva lahko med zdravimi posamezniki identificiramo tiste, ki nosijo okvaro na eni kopiji specifičnega koščka dednega zapisa, ki, kadar je prisotna v obeh kopijah, povzroči bolezen. To velja za avtosomno recesivne dedne bolezni. Testiranje ponudimo zdravim posameznikom, pri katerih je v družini prisotna specifična dedna bolezen in obstaja tveganje, da bi jo prenesli na potomce.
Presejanje novorojenčkov se uporablja za odkrivanje tistih bolezni, ki jih lahko zdravimo takoj in kjer takojšnje zdravljenje ključno vpliva na napredovanje bolezni.
Prenatalno testiranje nam omogoča, da odkrijemo spremembe na kromosomih ali genih pri plodu že pred rojstvom.
Predimplantacijsko genetsko testiranje je specifičen pristop, kjer se v postopku oploditve z biomedicinsko pomočjo izvede genetsko testiranje embrijev. Omenjen pristop uporabljamo pri parih, kjer so starši nosilci genetske ali kromosomske spremembe, ki je ne želijo prenesti na potomce.
Forenzično testiranje se uporablja za ugotavljanje identitete in v nasprotju z zgoraj naštetimi vrstami genetskega testiranja ne išče spremembe v dednem zapisu, temveč specifična zaporedja, po katerih lahko določimo identiteto posameznika.
Rezultati genetskega testiranja dajo pomembne informacije že v času nosečnosti. Kako in kaj lahko ugotavljate v tem obdobju?
V času pred rojstvom lahko z genetskim testom potrdimo katero koli dedno bolezen. Vendar v diagnostične namene v praksi testiramo tiste plodove, kjer zaradi različnih razlogov obstaja visoko tveganje za genetsko nepravilnost. Bodisi zaradi pozitivnih presejalnih testov, ultrazvočno ugotovljenih nepravilnosti pri plodu ali genetske bolezni pri enem od staršev ali sorojencev.
Največji delež testiranja predstavljajo analize nepravilnosti v številu kromosomov, ki se praviloma kažejo s hudimi razvojnimi nepravilnostmi, razvojnim zaostankom in umsko manjrazvitostjo.
Z analizo DNA je danes mogoče z neinvazivnim testom plodove DNA v krvi nosečnice po 11. tednu nosečnosti ugotavljati nepravilnosti v številu kopij posameznih kromosomov. Vendar je omenjeno testiranje za zdaj omejeno samo na kromosome številka 21, 18, izjemoma 13 in X.
Z invazivnim testom (biopsija horionskih resic, amniocenteza) pa pridobimo vzorec posteljice ali plodovih celic, kjer lahko že zelo zgodaj v nosečnosti izvedemo analizo za katero koli genetsko okvaro. Odvisno seveda od razloga, zakaj se testiranje izvaja. Gre za zelo občutljivo področje, zato je potrebno svetovanje, da se bodoči starši seznanijo s prednostmi in omejitvami specifičnega genetskega testa ter pridobijo vse informacije za lažjo odločitev.
Pojavlja se kup ponudnikov osebne genetske analize, ki jo oglašujejo kot preventivo. Kdo v Sloveniji pa lahko dejansko izvaja tovrstna testiranja?
Genetsko testiranje v zdravstvene namene lahko izvajajo samo inštitucije oziroma laboratoriji, ki so del zdravstvenega sistema in ki imajo dovoljenje za delo Ministrstva za zdravje.
Laboratoriji morajo zagotoviti skladnost s Pravilnikom o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati laboratoriji za izvajanje preiskav na področju laboratorijske medicine, objavljenim v Uradnem listu. Poleg tega je vsako genetsko testiranje v okviru zdravstvenega sistema klinično utemeljeno, rezultati imajo takojšen pomen za posameznika in večinoma tudi za njegove sorodnike, ter vključuje genetsko svetovanje s strani kliničnih genetikov ali pa je del diagnostične obravnave drugih specialistov. Kot tako je v slovenskem zdravstvenem sistemu brezplačno.
Po drugi strani pa so testi, ki jih omenjate vi, torej genetski testi neposredno do potrošnika trenutno brez pomembne klinične uporabnosti. Še več, izvajajo se večinoma brez sodelovanja ustreznih specialistov, ponujene so brez genetskega svetovanja ter so večinoma zavajajoče glede na obljube, ki jih v svojih oglaševalskih akcijah navajajo.
Za konec izpostaviva primer, da se posameznik odloči in bi želel preventivno opraviti genetsko analizo zaradi morebitnih bolezni. Kaj mora storiti?
Današnje napredne tehnologije sekvenciranja nove generacije in analize celotnega genoma nam omogočajo vpogled v celotni dedni zapis posameznika. Vendar pa medicinsko znanje, smernice in etična vprašanja ter dileme ob tem ne dopuščajo, da bi se omenjene analize lotili kar tako.
Kadar obstaja genetska bolezen v družini, potem lahko izvedemo preventivno testiranje tudi pri tistih članih družine, ki ne kažejo znakov bolezni.
Izkušnje kažejo, da z analizo vseh genov naenkrat pri skoraj vsakem zdravem posamezniku odkrijemo nekaj sprememb, ki bi načeloma lahko bile škodljive, vendar je trenutno poznavanje njihovega učinka še pomanjkljivo. Vsak posameznik nosi tudi nekaj sprememb v zapisu, ki so popolnoma edinstvene, kar pomeni, da je njihov pomen trenutno še zelo težko dokončno opredeliti. Do takrat pa so take analize omejene na posameznike z zdravstvenimi težavami, za katere z veliko verjetnostjo sumimo, da so genetskega vzroka in kjer poskušamo odkriti vzročno okvaro v genih, katerih učinke na zdravje posameznikov že dokaj dobro poznamo in razumemo.
