Magnetna resonanca postaja nepogrešljiva pri zdravljenju bolnikov, velik del opravljenih preiskav na Inštitutu za radiologijo UKC pa opravimo prav pri nevroloških bolnikih. Pregled z magnetno resonanco je prijaznejši do bolnikov, saj magnetnoresonančni tomograf ne deluje na osnovi rentgenskih žarkov, torej ni škodljivega ionizirajočega sevanja. Preiskava je neboleča in varna, poteka pa v posebnem prostoru in traja do ene ure.
Preiskava z magnetno resonanco je neboleča in traja približno 45 minut, odvisno od predela in bolezni, ki jo želimo prikazati. Preiskovanec mora pred preiskavo odstraniti nakit, vse elektronske naprave (mobitel, …), ure, zadrge, bančne kartice, snemne zobne proteze in ostali kovinski material, saj le-ta moti homogenost magnetnega polja in poslabšajo kakovost preiskave, poleg tega pa se elektronske naprave, ure, bančne kartice in podobno v močnem magnetnem polju uničijo. Na preiskavo z magnetno resonancno ne smejo preiskovanci, ki imajo notranji defibrilator, kohlearni implantat.
Potencialno nevarna je lahko preiskava za ljudi z umetnimi srčnimi zaklopkami, vstavljenimi infuzijskimi porti, infuzijskimi katetri, intrauterinimi vložki, srčnimi vzpodbujevalniki, kovinskimi sklepnimi protezami, implantiranimi živčnimi vzpodbujevalniki, kovinskimi kirurškimi ploščami, vijaki, … Ti preiskovanci morajo pred preiskavo o tem obvestiti radiološkega inženirja ali zdravnika. Preiskovanci, pri katerih obstaja možnost, da imajo v telesu kakršnekoli kovinske delce ali šrapnele, morajo pred preiskavo opraviti slikanje s klasičnim rentgenom
Potek preiskave
Med preiskavo preiskovanec leži na pomični preiskovalni mizi. Včasih je potrebno ob preiskovani organ položiti še posebne tuljave, ki oddajajo in sprejemajo radijske impulze. Nato preiskovanca pomaknemo v magnetnoresonančni tomograf in začnemo s preiskavo. Zelo pomembno je, da preiskovanec med preiskavo leži popolnoma mirno. Med slikanjem se sliši precej glasen ropot, ki pa ga omilimo z ušesnimi čepki. Med preiskavo je preiskovanec ponavadi sam, vendar je pod nenehnim video nadzorom, z osebjem pa lahko komunicira s pomočjo dvosmernega komunikacijskega sistema. V posebnih primerih dovolimo, da je med preiskavo v prostoru prisoten sorodnik ali prijatelj
Kako pomembna je MR preiskava?
Prim. mag. Miha Škrbec, dr. med., vodja Nevroradiološkega oddelka Kliničnega inštituta za radiologijo UKC pojasnjuje, kako je pregled s pomočjo magnetne resonance (MR) tako v diagnostiki kot v sledenju zdravljenja bolezni, posebej pa v nevrologiji, prineslo revolucionarne spremembe. Na neinvaziven način brez zbadanja žil in brez sevanja rentgenskih žarkov natančno prikažemo patološke spremembe v možganovini, s posebnimi slikami pa tudi na ožilju.
Že v času nosečnosti lahko pri sumu na kakršnokoli obolenje centralno-živčnega sistema pokažemo (poleg drugega) pomembne anomalije na plodovih možganih in hrbtenjači. Po rojstvu je MR preiskava tista, ki nam velikokrat v kombinaciji s spektroskopijo opredeli različne prirojene in pridobljene patološke spremembe na možganih, hrbtenjači in hrbtenici. Tako pri otrocih kot pri odraslih v nejasnih primerih po poškodbah MR odkrije drobne popoškodbene spremembe v možganih in hrbtenjači, ki nam pojasnijo poškodovančeve težave.
Tudi pri vnetnih obolenjih je MR preiskava tista, ki v največ primerih odkrije vzrok obolenja in pokaže razsežnost procesa. Pri žilnih spremembah (anevrizme, arterijo-venske malformacije) z MR preiskavo zelo natančno opredelimo odnos teh sprememb do bližnjih velikokrat zelo pomembnih možganskih struktur. Pri bolnikih z akutno možgansko kapjo opredelimo razsežnost procesa, z magnetnoresonančnim slikanjem žil (MRA) od aortnega loka do velikih intracerebralnih arterij pa odkrijemo tudi vzrok, kar nam pomaga, da se nemudoma odločimo za pravilen način zdravljenja (sistemsko zdravljenje, interventni posegi s topljenjem in posrkanjem žilnega strdka). Pri preprečevanju možganske kapi z MRA ugotavljamo zožitve v predmožganskih arterijah in se odločimo za znotrajžilno širjenje žil ali za operacijo.
Magnetna resonanca v primerjavi z računalniško tomografijo skupaj z magnetnoresonančno spektroskopijo natančno opredeli naravo, velikost, lego, odnos do okoljskih struktur vseh tumorskih sprememb tako v možganovini kot v hrbteničnem kanalu oz. hrbtenjači. Edino MR preiskava lahko potrdi oz. izključi obstoj hipofiznega tumorja, majhnega tumorja v področju notranjega sluhovoda, spremembe v področju možganskega debla, natančno pokaže število in lego morebitnih metastaz. MR je ključna pri diagnostiki nevrodegenerativnih obolenj; tako pri Alzheimerjevi bolezni kot pri multipli sklerozi je edino MR preiskava tista, ki morfološko opredeli bolezen in s katero lahko sledimo zdravljenju; npr. pri multipli sklerozi prisotnost aktivnih sprememb.
Posamezne funkcionalne okvare (npr. tipa, motorike, sluha) v novejšem času skušamo opredeliti s funkcionalno magnetno resonanco. S to preiskavo pri tumorjih npr. v motorični regiji natančno vidimo odnos tumorja do motorične regije, kar nam pomaga načrtovati operativni poseg.
Nenazadnje so preiskave z magnetno resonanco tako bolnikom in poškodovancem kot zdravnikom zelo olajšale diagnostiko in sledenje zdravljenja bolezni hrbtenjače oz. hrbtenice. Namesto bolečih in zamudnih preiskav (LSR, mielografija) v preteklosti, zdaj z nekaj kratkimi sekvencami jasno vidimo diskus hernijo, tumor, vnetje.
Uvedba magnetnoresonančne tehnologije pomeni tako za klinično medicino kot za raziskovalno medicino pomemben preskok pri prevenciji, odkrivanju, sledenju zdravljenja še posebej nevroloških bolnikov.
Ob tem prim. mag. Miha Škrbec, dr. med.: »V Sloveniji imamo trenutno 14 MR aparatov; samo v zadnjih dveh letih se je stanje izboljšalo, dobili smo nove aparature v Izoli, Gorici, Ptuju in Mariboru. V primerjavi z Nemčijo, kjer imajo 1 MR aparat na 50.000 prebivalcev (Slovenija bi namreč z dvema milijonoma prebivalcev rabila 40 MR tomografov), lahko rečem, da zaostajamo v evropskem povprečju po dostopnosti bolnikov do pregledov z magnetnoresonančnim aparatom».
