Hepatitis je vnetje jeter, ki ga povzročajo okužbe, pretirano uživanje alkohola, razna zdravila, kemične snovi in strupi, motnje v presnovi ali celo spremenjen lasten imunski odziv. Najpogostejši vzrok so tako imenovani hepatotropni virusi, ki povzročajo vnetje jeter.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je v svetu leta 2013 število smrtnih primerov zaradi virusnega hepatitisa prvič preseglo število smrtnih primerov zaradi virusa HIV/aidsa in žal še vedno narašča. O pojavnih oblikah hepatitisa, simptomih, zdravljenju, cepljenju, o novi neraziskani obliki in svetovnem dnevu hepatitisov, 28. julija, smo se tokrat pogovarjali z infektologinjo prof. dr. Mojco Matičič, vodjo ambulante za virusne hepatitise na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani, zelo prijetno sogovornico, strastno predano svojemu delu in dviganju zavedanja o virusnem hepatitisu, saj se da, po njenem mnenju, tako veliko narediti pravočasno.
Avtorica: Irena Pfundner
Danes poznamo pet glavnih povzročiteljev virusnega hepatitisa: virus hepatitisa A (HAV), B (HBV), C (HCV), D (HDV) ter E (HEV). Vsem je skupno, da prizadenejo jetra, na splošno pa se razlikujejo po načinu prenosa okužbe in možnosti za razvoj kronične okužbe. Klinični simptomi in znaki akutnega virusnega hepatitisa so večinoma enaki ne glede na povzročitelja, diagnozo pa razkrije šele ustrezno mikrobiološko testiranje.
Kakšni so simptomi virusnega hepatitisa?
»Skoraj tri četrtine okuženih se ga sploh ne zaveda, saj poteka brez znakov bolezni. Če pa se akutna bolezen pojavi, obdobju inkubacije sledijo sprva splošno slabo počutje, utrujenost in oslabelost, lahko siljenje na bruhanje, bruhanje, driska, izguba teka in pogosto tiščoča bolečina pod desnim rebrnim lokom,« nam je pojasnila Matičičeva in dodala: »Lahko gre tudi za gripi podobne simptome s povišano telesno temperaturo, glavobolom ter bolečinami v mišicah in sklepih. Po štirih do desetih dneh se pojavi rumenica kože in sluznic (zlatenica), seč se obarva temno, blato pa bledo sivkasto. Ta rumena obarvanost bolnika gotovo pripelje do zdravnika, saj je zelo značilna za bolezen jeter.«
Med vsemi različicami HAV in HEV ne povzročata kronične okužbe in sta samoozdravljivi bolezni, okužbi s HBV ali HCV pa sta lahko kronični in lahko privedeta do kroničnega vnetja jeter, ciroze, zunajjetrnih manifestacij bolezni, odpovedi delovanja jeter in primarnega raka na jetrih. Ta je tretje najpogostejše rakavo obolenje s smrtnim izhodom.
Izbruh hepatitisa A med moškimi, ki imajo odnose z moškimi
Po zadnjih podatkih Svetovne zdravstvene organizacije iz leta 2021 je v svetu s HBV kronično okuženih 296 milijonov ljudi (15 milijonov v Evropi), 58 milijonov pa jih je okuženih s HCV (14 milijonov v Evropi). V Sloveniji ocenjujejo, da je razširjenost okužbe s HBV v splošni populaciji pod 0,5 %, razširjenost okužbe s HCV pa pod 0,2 %. »Z največjim veseljem pa povem, da smo v Sloveniji eni prvih v svetu povsem izkoreninili okužbo s HCV pri hemofilikih, dializiranih bolnikih in sookuženih z virusom HIV in se pospešeno trudimo zamejiti okužbo tudi med uporabnikih drog in pri osebah na prestajanju kazni zapora. Hepatitis A in E sta v Sloveniji redka, večinoma pridobljena na potovanjih v endemične kraje. Ravno v tem letu pa beležimo izbruh hepatitisa A v skupnosti moških, ki imajo odnose z moškimi (MSM), okužba pa je bila po vsej verjetnosti prinesena iz tujine.« nam je zaupala Matičičeva.
Glede na to, da se nekatere oblike prenesejo iz tujine, je razmislek o tem, ali bi bili lahko migranti prinašalci virusa v Slovenijo, na mestu, vendar nas je Matičičeva pomirila, češ da je »Slovenija redko končna destinacija migrantov iz delov sveta, kjer je razširjenost okužb z virusi hepatitisa večja. Pri nas imamo vse možnosti, da s HBV in/ali HCV okuženim migrantom ponudimo ustrezno medicinsko pomoč in oskrbo. Glede prebeglih oseb iz Ukrajine smo takoj pripravili ustrezna priporočila in smernice za obvladovanje obeh okužb. Pripravili smo jim tudi informativni vprašalnik za osebno rabo, ki prebeglo osebo sprašuje po znani okužbi ali dejavnikih tveganja zanjo. Pribežnikom je omogočen tudi dostop do testiranih mest in v primeru pozitivnega izvida dostop do ustreznega specialista infektologa.«
Zdravljenje, cepljenje, testiranje?
Akutnega virusnega hepatitisa običajno ne zdravimo s protivirusnimi zdravili, saj ga večina odraslih spontano preboli. Akutna hepatitisa B in C lahko preideta v kronično okužbo, ki jo pri HCV vedno zdravimo, pri HBV pa le v določenih primerih. Hepatitis je sploh prva kronična virusna bolezen, ki je ozdravljiva na varen in bolnikom prijazen način. S protivirusnimi zdravili pri kroničnem hepatitisu B zmanjšamo tveganje za pojav ciroze in raka na jetrih, žal pa ne omogočajo popolne ozdravitve.
Okužbo s HAV lahko preprečimo s cepljenjem, ki nudi zaščito v več kot 90 %, če ga opravimo vsaj en mesec pred izpostavitvijo. Priporoča se predvsem pred potovanji v endemične kraje in za preprečevanje spolno prenosljive okužbe s HAV, tako pred izpostavitvijo okužbe kot tudi po njej. Cepljenje je tudi najboljši način za preprečitev okužbe s HBV, zato je že leta 1997 postal del nacionalnega programa cepljenja otrok. Cepljeni morajo biti tudi vsi odrasli, ki imajo večje tveganje za okužbo s HBV. Po letu 1994 so vse nosečnice rutinsko pregledane glede okužbe s HBV. Po tveganem spolnem stiku z okuženo osebo je priporočljivo poekspozicijsko cepljenje znotraj 14 dni po izpostavitvi.
Pravočasno odkrivanje
Vsi virusni hepatitisi so torej dobro obvladljivi, če zanje izvemo pravočasno. Ključ do uspešnega obvladovanja virusnih hepatitisov, predvsem kroničnih okužb s HBV in HCV, je zato v odkrivanju okuženih, torej testiranju na okužbo. Ker okužbi lahko vrsto let ali celo desetletij potekata nezaznavno ali z neznačilnimi bolezenskimi simptomi in znaki, se priporoča testiranje na HBV in HCV vsem osebam s kakršnim koli dejavnikom tveganja za okužbo tekom življenja.
»Testiranje se lahko opravi pri izbranem osebnem zdravniku ali pri različnih specialistih, anonimno brezplačno testiranje pa poteka vsak ponedeljek na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani. Uporabniki drog se lahko testirajo v programih mreže Centrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog (CPZOPD), MSM pa v mreži nevladne organizacije Legebitra,« našteva Matičičeva.
Akutno vnetje jeter pri otrocih nepojasnjenega vzroka
Komaj se je malce poleglo stanje po pandemiji koronavirusa, že je znova završalo v javnosti. V začetku aprila so infektologi prejeli opozorilo Evropskega centra za nadzor bolezni (ECDC) o otrocih, mlajših od 16 let, s hujšim potekom akutnega vnetja jeter, katerega vzrok ni pojasnjen. Prvi primeri so prihajali s Škotske in iz Anglije, o bolezni pa zdaj poročajo tudi iz drugih držav. Do 31. maja letos je bilo ECDC prijavljenih že 305 primerov, ki ustrezajo definiciji sindroma, še več je verjetnih, opravljenih je bilo 14 presaditev jeter, en otrok pa je žal bolezni podlegel. V treh četrtinah primerov gre za otroke, mlajše od 5 let. Povzročitelj obolenja za zdaj ostaja neznan.
Kot enega izmed možnih vzrokov trenutno strokovnjaki navajajo okužbo s »črevesnimi« adenovirusi ob predhodni okužbi z virusom SARS-CoV-2, ki vztraja v črevesju in katerega adenovirus spodbudi, da v obliki super antigena sproži izrazit imunski odziv v jetrih. Lahko bi šlo tudi za mutacijo drugih že znanih virusov ali pa za povsem nov patogen. Morda pa ne gre za infekcijsko naravo bolezni in je vzrok za zdaj še nepojasnjen toksin ali vpliv iz okolja.
»V Sloveniji primera, ki bi zadostil vsem merilom bolezni, še nismo imeli. Pri enem bolniku smo nanj posumili, a je imel premajhen porast jetrnih testov v krvi. Slovenska strokovna javnost pa je v pripravljenosti, podana so ustrezna priporočila za ukrepanje tako pediatrom, infektologom kot tudi širši strokovni javnosti. Ker gre za resno bolezen pri otroku, katere povzročitelja še ne poznamo in za zdaj še ni močno razširjena, je trenutno na mestu pozornost in upoštevanje temeljnih higienskih ukrepov: higiena rok, higiena kašlja in distanca do osebe, ki kaže znake okužbe dihal. Če bi pediatri obravnavali otroka, ki ustreza merilom verjetne ali možne tovrstne bolezni, otroka takoj napotijo na Kliniko za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, kjer bo tak otrok ustrezno oskrbljen,« pojasnjuje Matičičeva.
Je hepatitis še vedno tabu?
Dr. Mojca Matičič nam je zadovoljno potrdila, da se poznavanje virusnih hepatitisov v splošni javnosti izboljšuje, ker pa »gre za okužbe, ki so dostikrat povezane z določenim tveganim in družbi nedopadljivim vedenjem, žal opažamo, da še vedno obstajajo bolniki, ki občutijo stigmatiziranost in celo diskriminacijo. Infektologi že leta opozarjamo na tovrstno stanje in se z vsemi močmi trudimo, da bi tako pri laični kot tudi pri strokovni javnosti končno le destabilizirali in destigmatizirali te bolezni in okuženim omogočili sproščeno sobivanje z virusnimi hepatitisi.« Velik doprinos k temu osveščanju je obeleževanje svetovnega dne hepatitisov, 28. julija vsako leto. Ta dan se pod okriljem SZO obeležuje že 15 let, lanskoletni slogan je bil »Hepatitis ne more čakati!« Vsako leto se v tem času izvajajo medijsko močno podprte akcije ozaveščanja javnosti, delijo se informativni materiali in organizirajo brezplačna anonimna testiranja na HBV in HCV, ki so zelo dobro obiskana.
»Pripravili smo tudi posebno aplikacijo na temo virusnih hepatitisov, ki poleg vseh informacij o okužbah ponuja tudi praktične nasvete in vprašalnik »Ali imam virusni hepatitis«. Imenuje se HEPY in je prosto dostopna na https://hepy.mf.uni-lj.si,« še povabi Matičičeva.
ABC
A Virusi, ki so obvladljivi, če jih odkrijemo dovolj zgodaj.
B Letos izbruh hepatitisa A pri moških v skupini MSM.
C Vse o virusnih hepatitisih v brezplačni aplikaciji HEPY.
