Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Farmacevtska družba GlaxoSmithKline (GSK) je nedavno predstavila izsledke raziskave z naslovom »Odnos do cepljenja v Sloveniji«, ki jo je podjetje izvedlo med slovenskimi prebivalci jeseni 2008.

 

Raziskava »Odnos do cepljenja v Sloveniji« je pokazala, da imamo v naši državi izrazito pozitiven odnos do cepljenja, saj se v povprečju zelo visoko strinjamo s trditvami, da bi se cepljenja morali udeležiti vsi otroci (povprečje 4,6), da so cepljenja potrebna, ker našo družbo varujejo pred nekaterimi smrtno nevarnimi boleznimi (povprečje 4,5) ter da je razvoj na področju cepiv nujen (povprečje 4,6). Hkrati izražamo negativno stališče do trditve, da so cepljenja nevarna za zdravje ljudi (povprečje 2,6).

 

Več kot polovica vprašanih v raziskavi (51 %) meni, da je najpomembnejša lastnost cepiv njihova učinkovitost, torej to, da cepiva varujejo pred boleznimi.

Varnost kot lastnost cepiv v smislu manjših stranskih učinkov je na drugem mestu, zanjo se je odločilo 29 % vprašanih. Preizkušenost cepiv pa je pomembna 17 % vprašanim.  Pri razlogih o odločitvi za cepljenje prevladuje preventiva – nekaj manj kot 60 % vprašanih (58,6 %) se za samoplačniško cepljenje odloča zaradi preventive.

 

Tisti, ki se v preteklosti še niso samoplačniško cepili (67 % vprašanih), najpogosteje navajajo kot razlog, da za to še ni bilo potrebe (63,5 %). Pri teh lahko sklepamo, da ne bodo razmišljali o preventivnem cepljenju do takrat, ko ne bodo preboleli kakšno izmed bolezni. 15 % jih kot razlog navaja to, da na preventivno cepljenje preprosto še niso pomislili. 6 % jih odgovarja, da so tovrstna cepljenja draga, 7 % jih na vprašanje ne zna odgovoriti, nadaljnjih 7 % pa je navedlo druge razloge (alergija, strah pred injekcijami, oddaljenost in pomanjkanja časa).

 

Med tistimi, ki se še niso cepili izstopajo mlajši (od 18-24 let in od 25-34 let), fizični delavci, nezaposleni in šolajoči z nižjimi ali brez prihodkov. Cepili so se v enaki meri moški in ženske. Med tistimi, ki so se že kdaj cepili, v večji meri izstopajo starejši (nad 55 let), na vodilnih položajih, strokovnjaki in upokojenci z višjimi prihodki (nad 1000 € neto mesečni prihodek).

 

 

»V Sloveniji dosegamo visok standard cepljenja. Z zelo dobro organiziranim cepljenjem presegamo 95-odstotno precepljenost otrok in mladostnikov za posamezno bolezen in s tem dosegamo solidno skupinsko zaščito, ki je nujna za zaustavitev širjenja povzročitelja bolezni med ljudmi,« je razložila dr. Alenka Trop Skaza, dr. med., specialistka epidemiologije in predstojnica Oddelka za epidemiologijo nalezljivih bolezni na Zavodu za zdravstveno varstvo v Celju, ki je predstavila raziskavo in interpretirala rezultate v luči nacionalnega pomena cepljenja  v Sloveniji.

 

Član strokovne svetovalne skupine za cepljenje pri Inštitutu za varovanje zdravja Republike Slovenije prof. dr. Alojz Ihan, dr. med., specialist klinične mikrobiologije in imunologije pri Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani odnos do cepljenja in cepiv komentira: »Danes na trgu obstajajo jasno argumentirana cepiva, ki sodijo v obvezni program, zato je zame cepljenje nujno. Na posledice pa bi bilo potrebno opozoriti tudi tiste, ki so cepljenje iz takšnega ali drugačnega razloga zavrnili.« Dr. Ihan je med drugim opozoril: »Ne moremo se zanašati na precepljenost prebivalstva, saj velika cena bolezni navadno za človeka predstavlja tudi veliko trpljenje.«

 

Februar, 2009

Ne spreglejte

Revmatoidni artritis je kronična vnetna avtoimunska bolezen, ki prizadene predvsem sklepe, lahko pa tudi še druge organe. Kaže se z
Preberi več
Luskavica ali psoriaza je kronično imunsko pogojena vnetna bolezen, ki je obenem tudi najpogostejša kožna bolezen, pojavi se pri 2
Preberi več
depresija in neenakost
Na konferenci ob svetovnem dnevu duševnega zdravja v oktobru je Nacionalno združenje za kakovost življenja Ozara Slovenija ob strokovni podpori
Preberi več
kolateralni rak
Rak debelega črevesa in danke ali kolorektalni rak (rektum – danka, kolon – črevo) je eden najpogostejših rakov, posebno pri
Preberi več
Pandemija covida-19 se je v septembru prevesila že v t. i. četrti val in po nekoliko bolj brezskrbnem poletju so ponovno
Preberi več
ceresit vlaga
Zlasti v hladnejših mesecih običajno zračimo premalo. Dejavnosti, ki proizvajajo paro (kuhanje, prhanje, likanje) raven vlage v vašem domu še
Preberi več
Pri nas letno odkrijejo približno 1400 novih primerov raka dojk. Delež primarno razsejanega raka je od 6 do 8 % in
Preberi več
korona testiranje prebolevnost
Smernice in navodila, kako ravnati glede covida-19, se spreminjajo iz tedna v teden. To je dobrodošlo, saj je covid-19 bolezen,
Preberi več