Ste vedeli, da je kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) izredno pogosta bolezen, saj jo ima 50 tisoč ali morda celo 100 tisoč Slovencev ter da zaradi nje umre letno 600–700 prebivalcev Slovenije. Kljub velikim številkam je še vedno nepoznana. O tem, kako prepoznamo KOPB, smo se pogovarjali s prof. dr. Stanislavom Šuškovičem, dr. med.
KOPB je še vedno precej nepoznana bolezen. Nam lahko na kratko poveste, kaj pravzaprav KOPB je?
KOPB je bolezen s kroničnim vnetjem celotnih pljuč. Vneta so velika dihala, mala dihala ter pljučni mešički. V velikih dihalih se tvori preveč sluzi, ki jo bolniki izkašljujejo. Če se v dihalih naselijo bakterije, kar se najraje zgodi med poslabšanji bolezni, se sluz pretvori v gnoj. Mala dihala brazgotinijo ter so vse slabše prehodna za prehajanje zraka v pljučne mešičke, kjer kisik prehaja v kri. Žal tudi pljučni mešički propadajo in se združujejo v večje zračne prostore – nastaja emfizem. Zaradi brazgotinjenja malih dihal se pojavi zapora dihal, ki bolnikom povzroča težko dihanje. Zaradi emfizema so pljuča prenapihnjena, kar dodatno ovira dihanje. Poleg vsega pa so vnete tudi pljučne žile, kar obremenjuje srce, ki prične prej ali slej popuščati, zaradi česar bolniki s KOPB še težje dihajo. Pri nas je edini vzrok za KOPB kajenje. To pomeni, da KOPB ne bi poznali, če ljudje ne bi kadili.
KOPB je posledica kajenja cigaret, katere pa škodijo tudi na druge načine.
Bolniki s KOPB pogosto umirajo zaradi pljučnega raka ali bolezni srca (srčne kapi). Zanimivo je, da so kadilci, ki zbolijo za KOPB, prirojeno bolj občutljivi za neugodne srčne učinke cigaretnega dima. Se pravi, da jim kajenje cigaret hitreje okvari srce, kot se to zgodi pri kadilcih, ki za KOPB ne zbolijo.
Hočete reči, da za KOPB ne zbolijo vsi kadilci?
Točno to. Gre za genetsko nagnjenost. Za KOPB zboli le 20–30 % kadilcev.
Kaj pa pasivni kadilci?
Pasivno kajenje je nevarno, vendar ne samo zaradi možnosti sproženja KOPB. Pasivni kadilci pogosteje zbolevajo za pljučnim rakom, astmo ter ostalimi boleznimi, ki so povezane s kajenjem cigaret.
Kako prepoznamo KOPB? Kdaj bi morali pomisliti nanjo?
KOPB je izredno pogosta bolezen, saj jo ima 50 tisoč ali morda celo 100 tisoč Slovencev. Kar pomeni, da je na možnost KOPB treba pomisliti pri kadilcu, ki je star 40 let ali več in ima za KOPB značilne simptome – težka sapa ob naporih, dolgoleten kašelj in izkašljevanje. Žal pa se to ne dogaja. Simptomi nastopajo zelo počasi in jih bolniki dolgo časa preprosto ne zaznajo. Seveda opazijo, da gredo navkreber bolj težko. Z mislijo »saj sem v letih« si marsikdo razlaga telesno nemoč. Ali poznate kadilca, ki ne kašlja? Mnogi bolniki s KOPB prižgejo jutranjo cigareto ravno zato, da »bi se pošteno odkašljali«. Ali pa tole neumno prepričanje, da »kdor dolgo kašlja, dolgo živi«. Mogoče. Vendar manj od tistega, ki ne kašlja (in ne kadi).
Problem predstavlja tudi to, da je težka sapa znak mnogih bolezni. Pri starejših ljudeh, kar bolniki s KOPB so, najprej pomislimo na popuščanje srca. Ki je pri bolnikih s KOPB enako pogosto kot pri drugih starejših ljudeh, še posebej pri kadilcih. Žal tudi zdravniki vse preredko pomislijo na KOPB ter bolnike, ki imajo srčno popuščanje, zdravijo le zaradi te bolezni, ne naredijo pa spirometrije, ki bi razkrila, da imajo njihovi bolniki KOPB. Starejši ljudje značilno zbolijo za več boleznimi hkrati. Preseneča pomanjkljivo poznavanje bolezni, ki pa v zadnjih letih hitro narašča.
Zakaj menite, da mediji ne pišejo več o tej bolezni?
Medije prepogosto zanimajo le trenutno odmevne zgodbe. Res pa je, da se novinarji žal ne zavedajo, da bi bila lahko zgodba o KOPB še kako odmevna. Ali ni pomembno, da za KOPB umre letno 600–700 prebivalcev Slovenije? Da je KOPB med štirimi glavnimi vzroki za umiranje Slovencev? Zaradi pljučnega raka umre letno okrog tisoč Slovencev. Pa je medijska pozornost bolj usmerjena na povezanost kajenja in pljučnega raka, kot pa na KOPB, ki je skorajda izključno bolezen kadilcev – kar pljučni rak ni. Ali ste na škatlicah cigaret že kdaj opazili svarilo, da kajenje cigaret povzroča KOPB, bolezen, ki povzroča počasno in mučno umiranje? Zakaj tega svarila ni? Na cestah umre letno bistveno manj ljudi kot zaradi KOPB, vendar je medijska pozornost še kako usmerjena v prometne nesreče. To je seveda povsem v redu, saj gre za prezgodnje smrti, vendar so tudi smrti zaradi KOPB prezgodnje! Tudi te bolezni se da preprečiti, tako kot smrti zaradi prometnih nesreč. Če bi mediji lahko vplivali na mlade, da sploh ne bi pričeli kaditi ali da bi bilo vsaj čim manj kadilcev. Ali se kadilci zavedajo, da imajo 50 % možnosti, da bodo umrli zaradi ene od boleznih, ki jih sproža kajenje?
Na kakšen način se ugotovi/diagnosticira KOPB?
Diagnozo KOPB lahko postavimo le s spirometrijo, in sicer z razkritjem neodpravljive zapore dihal. Prav nobene druge diagnostične možnosti ni. Kljub temu so spirometri le poredkoma na mizah zdravnikov družinske medicine. Sicer pa jih ne smemo preveč kriviti, saj spirometrov skorajda ni najti niti na oddelkih naših največjih bolnišnic, kar je skorajda paradoksalno. Povsod so merilniki krvnega tlaka ali elektrokardiografi. Zakaj torej (skorajda) ni spirometrov na bolniških oddelkih? Kako postavijo diagnozo KOPB, astme ali drugih bolezni z zaporo dihal ali jih izključijo, še posebej, če je bolnik prizadet in se z diagnozo mudi? Kako sledijo učinkom zdravljenja teh bolezni?
So te preiskave drage in dostopne bolnikom?
Spirometri so dokaj poceni. Preiskava je skorajda zastonj in vzame manj časa kot snemanje elektrokardiograma. Spirometrija je zelo enostavna preiskava, ki ne boli in jo zmore izvesti skorajda vsak odrasel človek. Dostopna pa žal ni. Vsaj ne vsem in ob vsakem času, kar je za današnji čas prav sramotno.
Vsako tretjo sredo v novembru oznanjamo svetovni dan KOPB.
Letos je bil že osmi dan. Ob tem dnevu je tudi v Sloveniji potekalo kar nekaj dogodkov. Mnogi strokovnjaki so preko radia, televizije ali v tiskanih medijih pojasnjevali pomen te bolezni. V nekaterih bolnišnicah ter večjih nakupovalnih centrih so farmacevtska podjetja izvajala brezplačno spirometrijo.
Zanimivo je, da se na teh javnih meritvah oglasijo tudi ljudje z močno izraženimi simptomi, pa kljub temu ne obiščejo zdravnika. Zakaj tudi ljudje, ki prepoznajo simptome, tako dolgo odlašajo z obiskom pri zdravniku?
Nekateri res predolgo odlašajo. Osveščenost prebivalstva o KOPB je še vedno slaba. Res pa ni malo takšnih, ki so iskali pomoč, pa je niso našli, saj zdravniki nimajo spirometrov. Brez tega aparata ni mogoče odkriti KOPB.
Torej se bolezen odkrije precej pozno? Je pomembno, kdaj bolezen odkrijemo?
Izjemno pomembno. KOPB je namreč posebna bolezen. Pri zdravljenju večine drugih kroničnih bolezni smo sicer dokaj učinkoviti, njihovega napredovanja pa ne znamo ustaviti. Pri KOPB je drugače. Ko bolnik opusti kajenje cigaret, bolezen ne napreduje več. Zgodaj odkriti bolniki imajo manjšo stopnjo okvare pljuč, kot jo imajo bolniki v napredovalih oblikah KOPB, zato je zgodnje odkritje KOPB zares pomembno.
Kakšna bi bila rešitev? Kako bi lahko povečali prepoznavanje KOPB – tako s strani bolnikov kot tudi zdravnikov, hkrati pa tudi dostopnost preiskav?
To bi bil prevelik zalogaj za nekaj posameznikov oziroma tudi za večje skupine civilne pobude, kot so združenja zdravnikov ali bolnikov, čeprav nikakor ne dvomim v uspešnost njihovega dela. Problem bi lahko rešili le s primerno zdravstveno politiko. Kako jih prepričati? Zopet smo morda pri medijih, ki bi s stalnim osveščanem ljudi o pomembnosti KOPB vzpostavili klimo nezadovoljstva s sedanjim političnim pristopom k tej tako pomembni bolezni. Vem pa, da je vodstvo Zdravniške zbornice Slovenije naklonjeno reševanju navedenih problemov, kar vzbuja upanje, da se bo obravnava KOPB v Sloveniji sčasoma vendarle izboljšala.
Kaj pa se zgodi potem, ko bolezen odkrijete? Kako lahko pomagate bolnikom?
Na veliko načinov. Poleg opustitve kajenja je na voljo veliko (pretežno) vdihanih zdravil – kratko- in dolgodelujočih antiholinergikov, simpatikomimetikov in glukokortikoidov – s katerimi bolnikom izboljšujemo kakovost življenja. Svetujemo jim cepljenje proti gripi (tudi novi) ter pnevmokoku. Aktivno iščemo depresijo, ki v kar 50 % prizadene bolnike s KOPB. Spodbujamo jih k aktivnemu življenju ter nekatere napotimo na respiratorno rehabilitacijo. Mnogi potrebujejo tudi dietne nasvete. Spodbujamo pozitiven pogled na življenje. Tudi v napredovalih oblikah KOPB še ni vse izgubljeno!
Omenili ste zdravila, ki se vdihujejo. Kako pa se bolniki naučijo uporabljati ta zdravila? Se vam zdi, da jih bolniki znajo pravilno uporabljati?
Zelo dobro vprašanje. Uporaba vdihanih zdravil iz različnih vdihovalnikov sicer ni pretirano zapletena, vendar se tehnike uporabe vdihovalnikov bolniki sami le z branjem navodil ne bodo nikoli naučili. Torej jih je treba poučiti in pouk ponavljati ob vsakem pregledu!
Ali uporabljajo bolniki vdihovalnike vsak dan ali le po potrebi? Koliko časa jih je treba uporabljati?
Še eno zelo dobro vprašanje. Zdravila je treba uporabljati redno. Vsak dan! Z zdravili namreč poleg lajšanja težke sape pomembno preprečujemo poslabšanja KOPB, ki so nadvse neprijetni in neredko tudi smrtno nevarni dogodki. Ugotovili so, da so bolniki, ki so zdravila jemali redno – vsaj 80 % predpisanega odmerka – umirali kar za polovico manj pogosto od onih, ki so zdravila jemali neredno. Močan razlog za redno jemanje zdravil!
Kje bi lahko našli več informacij o KOPB?
Na internetu najdemo številne informacije, ki pa niso vse strokovno preverjene. V slovenščino so prevedena nekatera odlična navodila za bolnike s KOPB in tudi slovenski strokovnjaki so napisali nekaj knjižic na to temo. Za več informacij poglejte spletne strani pljučnih bolnišnic, posvetujte se z izbranim zdravnikom, na spletnih straneh in forumu, ki je namenjen KOPB. Vabljeni k sodelovanju!
Januar, 2010
